PRIHODNOST JE TREBA ŠE ZGRADITI
Prihodnost je treba še zgraditi
Prvo predavanje za 3. letnike je bilo v učilnici 27. Prišli so profesorji in študenti Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
V uvodu je predavatelj povedal nekaj o energiji, ki se nam v današnjih časih zdi samoumevna, vendar temu ni tako! Brez nje si življenja več ne moramo predstavljati. Na fakulteti se ukvarjajo tudi z urejanjem vodotokov. V nekaterih krajih je težko drugače kot ob vodotokih speljati cesto, zato že v naprej načrtujejo, kako bodo ravnali ob morebitnih poplavah itd.
Povabil nas je v poletno šolo, ki poteka na njihovi fakulteti. Je brezplačna in med drugim omogoča veliko druženja s sovrstniki. Prijavijo se lahko učenci od 12. leta starosti in dijaki.
Po uvodu se je predavatelj dotaknil teme, ki je sicer za trenutni letni čas neaktualna, vendar zanimiva. Govoril je o SNEGU IN SNEŽNI EROZIJI.
V Sloveniji se o snežnih plazovih ne pogovarjamo veliko. Največ se jih zgodi na smučiščih.
Ko je zelo mrzlo, ne pade veliko snega, saj je v zraku malo vlažnosti. Obstaja več kot 100 različnih oblik kristalov snežink.
Do konca predavanja so govorili še o snežnih plazovih in njihovih nevarnostih.
Po končanem predavanju so se dijaki razdelili v 4 skupine in šli po razredih v delavnice.
Prva delavnica je potekala v slogu modela vodovoda. Predavatelj je dijake povabil, da so si izbrali 3 mesta na mizi in tja položili posode, ki so predstavljale 3 gospodinjstva v naselju, in med njimi napeljali cevi. Povedal je, da se nam tudi voda zdi zelo samoumevna v današnjih časih, vendar temu ni tako.
Cilj naloge je bil, da vsaka posoda po cevi dobi enako količino vode.
Ko so spustili vodo in je stekla do konca, so nato izmerili količino vode in ugotovili, da so vodovod dobro speljali.
V drugi delavnici so se dijaki ukvarjali z igrico na računalniku. Igrica je bila simulacija dveh mest, kjer je potrebno na podlagi določenih kriterijev regulirati pritok in odtok vode preko jezov. Če je nad hišo bila rdeča puščica, je pomenilo, da vode ni dovolj. Če pa je bila zelena puščica, je pomenilo, da z vodovodom ni težav.
Dijaki so bili razdeljeni v štiri skupine, kjer je bila tekmovalnost visoka.
Delavnica o podtalnici se je začela s tem, da je predavateljica dijakom pokazala model podtalja. Razložila je, kako so plasti zemlje razdeljene ter pojasnila njihovo prepustnost in neprepustnost. Med drugim je povedala tudi, kako npr. v Avstraliji pridobivajo vodo. Pridobivajo jo preko arteških vodonosnikov. Razložila je, kaj so PIEZOMETRI, kje jih najdemo in za kaj se uporabljajo.
Na podlagi barvila je prikazala, kako se onesnažuje vodo in kako se nesnaga širi. Vse nas je opozorila na onesnaževanje Krasa in kraških jam.
Na predavanju so se dijaki naučili nekaj novih stvari o energiji, snegu in vodovodu.
Leja Štrukelj in Matija Urbanija
Prvo predavanje za 3. letnike je bilo v učilnici 27. Prišli so profesorji in študenti Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
V uvodu je predavatelj povedal nekaj o energiji, ki se nam v današnjih časih zdi samoumevna, vendar temu ni tako! Brez nje si življenja več ne moramo predstavljati. Na fakulteti se ukvarjajo tudi z urejanjem vodotokov. V nekaterih krajih je težko drugače kot ob vodotokih speljati cesto, zato že v naprej načrtujejo, kako bodo ravnali ob morebitnih poplavah itd.
Povabil nas je v poletno šolo, ki poteka na njihovi fakulteti. Je brezplačna in med drugim omogoča veliko druženja s sovrstniki. Prijavijo se lahko učenci od 12. leta starosti in dijaki.
Po uvodu se je predavatelj dotaknil teme, ki je sicer za trenutni letni čas neaktualna, vendar zanimiva. Govoril je o SNEGU IN SNEŽNI EROZIJI.
V Sloveniji se o snežnih plazovih ne pogovarjamo veliko. Največ se jih zgodi na smučiščih.
Ko je zelo mrzlo, ne pade veliko snega, saj je v zraku malo vlažnosti. Obstaja več kot 100 različnih oblik kristalov snežink.
Do konca predavanja so govorili še o snežnih plazovih in njihovih nevarnostih.
Po končanem predavanju so se dijaki razdelili v 4 skupine in šli po razredih v delavnice.
Prva delavnica je potekala v slogu modela vodovoda. Predavatelj je dijake povabil, da so si izbrali 3 mesta na mizi in tja položili posode, ki so predstavljale 3 gospodinjstva v naselju, in med njimi napeljali cevi. Povedal je, da se nam tudi voda zdi zelo samoumevna v današnjih časih, vendar temu ni tako.
Cilj naloge je bil, da vsaka posoda po cevi dobi enako količino vode.
Ko so spustili vodo in je stekla do konca, so nato izmerili količino vode in ugotovili, da so vodovod dobro speljali.
V drugi delavnici so se dijaki ukvarjali z igrico na računalniku. Igrica je bila simulacija dveh mest, kjer je potrebno na podlagi določenih kriterijev regulirati pritok in odtok vode preko jezov. Če je nad hišo bila rdeča puščica, je pomenilo, da vode ni dovolj. Če pa je bila zelena puščica, je pomenilo, da z vodovodom ni težav.
Dijaki so bili razdeljeni v štiri skupine, kjer je bila tekmovalnost visoka.
Delavnica o podtalnici se je začela s tem, da je predavateljica dijakom pokazala model podtalja. Razložila je, kako so plasti zemlje razdeljene ter pojasnila njihovo prepustnost in neprepustnost. Med drugim je povedala tudi, kako npr. v Avstraliji pridobivajo vodo. Pridobivajo jo preko arteških vodonosnikov. Razložila je, kaj so PIEZOMETRI, kje jih najdemo in za kaj se uporabljajo.
Na podlagi barvila je prikazala, kako se onesnažuje vodo in kako se nesnaga širi. Vse nas je opozorila na onesnaževanje Krasa in kraških jam.
Na predavanju so se dijaki naučili nekaj novih stvari o energiji, snegu in vodovodu.
Leja Štrukelj in Matija Urbanija