‘’NE MEČ’MO HRANE STRAN’’
Dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra smo si v okviru eko dneva ogledali film z naslovom “Ne meč’mo hrane stran”.
Film govori o tem, koliko hrane pravzaprav ljudje zavržemo. Podatki o tem so šokantni: na svetu zavržemo kar 40% hrane. Problem pravzaprav nastane, ko ugotovimo, da je ta hrana še zmeraj užitna. Največ zavržemo sadja in zelenjave, in to samo zaradi videza (nepravilna oblika, manjše poškodbe). Film je vseboval res pretresljive prizore, prizore polnih zabojnikov še vedno zapakirane hrane in pijače ( npr. čokolade, mleka, jajc, sokov), ki so jih podjetja nameravala zavreči.
Glavno vlogo v filmu imata zakonca Grant in Jenny, ki sta se odločila, da bosta izvedla projekt, ki bo trajal 6 mesecev. Namen tega projekta je bil, da bi preživela samo z zavrženo hrano, vendar to ne pomeni, da bosta jedla ostanke, ampak bosta uživala hrano, ki ne izgleda popolno oziroma je tik pred iztekom roka uporabe.
Prvih nekaj mesecev jima je bilo zelo težko, saj se človek navadi pretiranega nakupovanja in kupuje izdelke, ki jih na koncu sploh ne uporabi. Jenny je projekt zelo izmučil, medtem ko je Grantu vse skupaj postajalo zelo všeč. Že na začetku sta poudarila, da bosta na obiskih pri družini in prijateljih jedla hrano, ki bi jo kupila, da se ne bi počutila izobčeno in osramočeno. To je pravzaprav ena večjih težav: ljudje se sramujemo kupovati izdelke pred iztekom roka uporabe.
Precej presenečena sta bila, ko sta ugotovila, koliko zavržene hrane sta pravzaprav našla, in da sta v 6 mesecih porabila za hrano samo 200 dolarjev! Na koncu sta je veliko tudi podarila prijateljem in otrokom, saj sta imela veliko zalog. Projekt ju je naučil drugačnega odnosa do hrane in odločila sta se, da bosta s takim načinom prehranjevanja tudi nadaljevala.
Film nas je pripeljal do spoznanja, da po nepotrebnem zavrženo preveč hrane in da težava tiči v ljudeh, saj na stvari gledamo izključno z očmi in smo prepričani, da kar je lepega videza, je tudi boljšega okusa. Vsak se lahko na koncu dneva vpraša, ali je vredno zapravljati denar in se odloči, da bo to spremenil.
Ali si pripravljen na drugačen odnos do hrane tudi ti?
Iris Kreč, Lara Kosirnik in Lara Nadižar, 2.D
Film govori o tem, koliko hrane pravzaprav ljudje zavržemo. Podatki o tem so šokantni: na svetu zavržemo kar 40% hrane. Problem pravzaprav nastane, ko ugotovimo, da je ta hrana še zmeraj užitna. Največ zavržemo sadja in zelenjave, in to samo zaradi videza (nepravilna oblika, manjše poškodbe). Film je vseboval res pretresljive prizore, prizore polnih zabojnikov še vedno zapakirane hrane in pijače ( npr. čokolade, mleka, jajc, sokov), ki so jih podjetja nameravala zavreči.
Glavno vlogo v filmu imata zakonca Grant in Jenny, ki sta se odločila, da bosta izvedla projekt, ki bo trajal 6 mesecev. Namen tega projekta je bil, da bi preživela samo z zavrženo hrano, vendar to ne pomeni, da bosta jedla ostanke, ampak bosta uživala hrano, ki ne izgleda popolno oziroma je tik pred iztekom roka uporabe.
Prvih nekaj mesecev jima je bilo zelo težko, saj se človek navadi pretiranega nakupovanja in kupuje izdelke, ki jih na koncu sploh ne uporabi. Jenny je projekt zelo izmučil, medtem ko je Grantu vse skupaj postajalo zelo všeč. Že na začetku sta poudarila, da bosta na obiskih pri družini in prijateljih jedla hrano, ki bi jo kupila, da se ne bi počutila izobčeno in osramočeno. To je pravzaprav ena večjih težav: ljudje se sramujemo kupovati izdelke pred iztekom roka uporabe.
Precej presenečena sta bila, ko sta ugotovila, koliko zavržene hrane sta pravzaprav našla, in da sta v 6 mesecih porabila za hrano samo 200 dolarjev! Na koncu sta je veliko tudi podarila prijateljem in otrokom, saj sta imela veliko zalog. Projekt ju je naučil drugačnega odnosa do hrane in odločila sta se, da bosta s takim načinom prehranjevanja tudi nadaljevala.
Film nas je pripeljal do spoznanja, da po nepotrebnem zavrženo preveč hrane in da težava tiči v ljudeh, saj na stvari gledamo izključno z očmi in smo prepričani, da kar je lepega videza, je tudi boljšega okusa. Vsak se lahko na koncu dneva vpraša, ali je vredno zapravljati denar in se odloči, da bo to spremenil.
Ali si pripravljen na drugačen odnos do hrane tudi ti?
Iris Kreč, Lara Kosirnik in Lara Nadižar, 2.D