VOZIM, VENDAR NE HODIM

VOZIM, VENDAR NE HODIM
Med ljudmi vlada prepričanje, da ko postaneš invalid, izgubiš prijatelje, komunikativnost in srečo. Vendar pravzaprav sploh ni tako in prav to so nam danes dokazali naši gostje.

Obiskali so nas člani društva Še vedno vozim - vendar ne hodim, katerega člana sta tudi bivša dijaka naše šole, Petra Beja in Aleš Sečnik.

Vsak od njih ima svojo zgodbo in vsaka je posebna na svoj način. Eden se je zaletel z avtomobilom, saj je bil prepričan, da pijan lahko vozi, drugim se je nesreča zgodila na počitnicah.

Petra je bivša dijakinja naše šole, njena zgodba je zelo težka in čustvena. Pravzaprav nas je očarala s svojo karizmo in pozitivno energijo. Pri svojih 5 letih je doživela hudo prometno nesrečo, kjer se je hudo poškodovala. Nekaj časa je lahko še hodila, vendar se je stanje zadnji dve leti tako poslabšalo, da je zdaj priklenjena na voziček. Čeprav ima za sabo težko izkušnjo, polno vzponov in padcev, ima veliko ciljev in je optimistična. Rada pomaga drugim pri učenju in se ukvarja s plavanjem.

Aleš, tudi bivši dijak naše šole, ima za sabo podobno žalostno zgodbo -  poškodoval se je na smučanju s prijateljem. Voziček uporablja samo za dolge razdalje, za kratke pa uporablja bergle. Pred poškodbo je treniral odbojko, zdaj plavanje, njegova velika ljubezen pa je tudi stand-up komedija - za sabo ima že več kot 200 nastopov. Predavanje je zaključil z zelo zabavnimi “štosi” in nas spravil do smeha.

Predavanje je bilo zanimivo in predvsem sproščeno. Presenetilo  nas je, koliko pozitivne energije so današnji gostje prenesli na nas, občinstvo, in nam dali misliti, da biti invalid ne pomeni biti nesrečen.

 

Lara Nadižar, Lara Kosirnik in Iris Kreč, 2.D