25 let je dolga, a kratka doba
Te dni po naši državi Sloveniji poteka mnogo uradno prirejenih dogodkov, s katerimi njeni državljani obeležujemo četrt stoletja samostojnosti.
Tako smo v sredo, 11. maja, tudi na šoli gostili poseben obisk. Na povabilo profesorice Suzane Andoljšek in dijaka četrtega letnika smeri ekonomski tehnik, dejavnega Žana Potočnika, sta se odzvala prvi in aktualni predsednik republike Slovenije, gospoda Milan Kučan in Borut Pahor.
Fotogalerija
Po slovesnem, z glasbeno točko, ki so jo pripravili dijaki vzgojiteljske srednje šole, kulturno obarvanem nagovoru vsem dijakom v šolski avli, se je dogajanje preselilo v jedilnico, ki je bila posebno za ta dogodek ustrezno preurejena. Tam je z dijaki četrtih letnikov stekla debata, enourni pogovor diskretnih, odkritih vprašanj, razmišljujočih in izčrpnih odgovorov nanje ter, kakor se je g. predsednik Borut Pahor večkrat izrazil, legitimno izmenjanih mnenj. V skrbeh za prihodnost in možnost zaposlitve ter radovednosti o izpolnjenosti pričakovanj izpred petindvajsetih let smo si podajali mikrofon in ugotavljali, da morda do svoje države gojimo rahlo neupravičene predsodke in naivno neuresničljiva pričakovanja. Beg možganov v tujino, mladih, izobraženih, uspešnih in ambicioznih, bi nas moral bolj skrbeti, predvsem pa je bila želja dijakov, da bi v šolstvo globlje posegla tudi država. Prvi predsednik predsetstva demokratične Slovenije po njeni osvoboditvi, g. Milan Kučan, na tej točki opozarja, da se vse začne pri mladih, zelo mladih, rosnih letih, že v osnovni šoli. Država bi se morala zavedati žalosti dejstva, da je danes ogromno otrok, katerim starši ne zmorejo privoščiti niti šolske malice, sledijo izleti in šole v naravi, z nadaljnjim naštevanjem pridemo do šole, fakultete, izobrazbe, ki bi si jo otrok želel, pa si je ne more izbrati, do sanj, ki ne dobijo priložnosti, da bi se razvile.
Čeprav je preteklih 25 let že lepa doba, to vendar ni tako veliko. V tem času, ki je hitro minil, se je zgodilo mnogo. Dogodki so se vrstili eden za drugim in iz začetnega veselja ter ponosa smo po kvadraturi ozemlja majhno državico pripeljali in povzdignili na svetovno raven gospodarstva, kulture, povzeto; splošnega uspeha širokih področij. Neprestano pa ostajamo odgovorni, da strmimo v pravo smer, nadaljujemo po pravi poti in si zastavljamo uresničljive cilje, s katerimi bomo izboljšali svoj položaj.
Ne ločujmo države od domovine; potrudimo se, da se zlijeta v eno, da stopita vzporeden korak. Naj prva postane del druge. Zavedajmo se ljubezni do nje in jo spoštujmo. Danes je slednje malo zanemarjeno ravno zaradi dejstva, ker mora biti ljubezen obojestranska. Tudi domovina in z njo večji vplivnik na družbeno mnenje, država s svojim položajem, bi jo morala vračati svojim ljudem. A za začetek moramo, željni sprememb na boljše, vsak posameznik zase spoznati odgovornost, ki jo nosimo in tudi izražamo z besedami in dejanji. Prvi korak sloni že na spremembi razmišljanja.
Tako smo v sredo, 11. maja, tudi na šoli gostili poseben obisk. Na povabilo profesorice Suzane Andoljšek in dijaka četrtega letnika smeri ekonomski tehnik, dejavnega Žana Potočnika, sta se odzvala prvi in aktualni predsednik republike Slovenije, gospoda Milan Kučan in Borut Pahor.
Fotogalerija
Po slovesnem, z glasbeno točko, ki so jo pripravili dijaki vzgojiteljske srednje šole, kulturno obarvanem nagovoru vsem dijakom v šolski avli, se je dogajanje preselilo v jedilnico, ki je bila posebno za ta dogodek ustrezno preurejena. Tam je z dijaki četrtih letnikov stekla debata, enourni pogovor diskretnih, odkritih vprašanj, razmišljujočih in izčrpnih odgovorov nanje ter, kakor se je g. predsednik Borut Pahor večkrat izrazil, legitimno izmenjanih mnenj. V skrbeh za prihodnost in možnost zaposlitve ter radovednosti o izpolnjenosti pričakovanj izpred petindvajsetih let smo si podajali mikrofon in ugotavljali, da morda do svoje države gojimo rahlo neupravičene predsodke in naivno neuresničljiva pričakovanja. Beg možganov v tujino, mladih, izobraženih, uspešnih in ambicioznih, bi nas moral bolj skrbeti, predvsem pa je bila želja dijakov, da bi v šolstvo globlje posegla tudi država. Prvi predsednik predsetstva demokratične Slovenije po njeni osvoboditvi, g. Milan Kučan, na tej točki opozarja, da se vse začne pri mladih, zelo mladih, rosnih letih, že v osnovni šoli. Država bi se morala zavedati žalosti dejstva, da je danes ogromno otrok, katerim starši ne zmorejo privoščiti niti šolske malice, sledijo izleti in šole v naravi, z nadaljnjim naštevanjem pridemo do šole, fakultete, izobrazbe, ki bi si jo otrok želel, pa si je ne more izbrati, do sanj, ki ne dobijo priložnosti, da bi se razvile.
Čeprav je preteklih 25 let že lepa doba, to vendar ni tako veliko. V tem času, ki je hitro minil, se je zgodilo mnogo. Dogodki so se vrstili eden za drugim in iz začetnega veselja ter ponosa smo po kvadraturi ozemlja majhno državico pripeljali in povzdignili na svetovno raven gospodarstva, kulture, povzeto; splošnega uspeha širokih področij. Neprestano pa ostajamo odgovorni, da strmimo v pravo smer, nadaljujemo po pravi poti in si zastavljamo uresničljive cilje, s katerimi bomo izboljšali svoj položaj.
Ne ločujmo države od domovine; potrudimo se, da se zlijeta v eno, da stopita vzporeden korak. Naj prva postane del druge. Zavedajmo se ljubezni do nje in jo spoštujmo. Danes je slednje malo zanemarjeno ravno zaradi dejstva, ker mora biti ljubezen obojestranska. Tudi domovina in z njo večji vplivnik na družbeno mnenje, država s svojim položajem, bi jo morala vračati svojim ljudem. A za začetek moramo, željni sprememb na boljše, vsak posameznik zase spoznati odgovornost, ki jo nosimo in tudi izražamo z besedami in dejanji. Prvi korak sloni že na spremembi razmišljanja.
Avtor: Maja Toni, GSŠRM Press
Fotograf: Maša Kotnik & Andrej Kuhelj, GSŠRM Press