Brati gore

Današnje kemijsko popoldne je bilo prav tako, kot so gore — neonesnaženo. Praznovali smo mednarodni dan gora 2015, ki je sicer že bil 11. decembra, vendar so se ga zaradi
veselo-decembrskih šolskih obveznostih profesorji odločili premakniti na današnji dan.

 

Letošnji mednarodni dan gora je bil posvečen alpski kulturi in alpski literaturi. Za samo planinsko leposlovje Slovenci nimamo nekega posebnega imena, čeprav pravijo, da take literature nikoli ni dovolj.

 

"Za evropskega turista so gore zadnje zatočišče, ki še ni onesnaženo."

Prof. Mandeljc, tudi sam zagrizen hribolazec, nam je približal planinsko literaturo in njeno zgodovino. Na začetku so bili pisateljski pogledi na Alpe bolj romantični, kasneje, leta 1860, ko se je začela zlata doba Alp, pa se je začela ta literatura razvijati. Začeli so nastajati vodniki, navodila, napotki ... Vzporedno z njimi pa smo spoznavali tudi  začetke alpskega turizma v Švici - Chamonix v 19. stoletju.

 

Tudi Slovenci imamo ogromno hribolazcev. Prva pomembnejša slovenca, ki sta prispevala k alpski literaturi, sta bila Henrik Tuma in Julius Kugy. Gorništvo v starih časih sploh ni bilo podobno današnjemu — potrebovali so vodiča, ki so si  ga lahko privoščili le bogatejši in cilj odprav je bilo hvalisanje.

 

Kasneje se je literatura usmerila predvsem na Himalajo in nato je v 20. stoletju in vse do danes ostala brez neke usmeritve in piše o vsem.

 

Sledil je ogled filma Aljažev stolp — ta pleh ima dušo. Zahvaljujemo se ustvarjalcem tega filma za toliko novih pogledov in samih zgodb o Aljaževem stolpu. Bilo je enkratno.

 

Avtor: Luka Eržen

Fotograf: Maša Kotnik