Ekskurzija v Rim
Pravijo, da vse poti vodijo v Rim. Najbrž je res nekaj na tem, saj je tudi nas, dijake 1. letnika GSŠRM, tja pripeljala nekoliko vijugasta cesta.
V naš “dom na šestih kolesih” smo se preselili za nadaljnje štiri dni v petek, 16. 3. v poznih večernih urah. Poslovili smo se od staršev in krenili na pot. Spanja je bilo v primerjavi s klepetanjem zelo malo, saj smo vsi bolj zgovorne vrste. V zgodnjih jutranjih urah smo dosegli rimsko obvoznico, tam pozajtrkovali in se napotili proti večnem mestu želja in cilju številnih popotnikov vsega sveta, Rimu.
Najprej smo si ogledali baročni vodnjak Fontana di Trevi, kjer nas je pozdravila formacija vojaških reaktivcev, ki so na nebu z barvnim dimom oblikovali italijansko zastavo. Po tlakovanih cestah smo se odpravili proti Panteonu, izvrstnemu antičnemu gradbenemu dosežku, za katerega še danes ni znano, kako je možno, da so brez železobetona zgradili tako kupolo. Ogledali smo si Caravaggieve slike ter navdih za naš Robbov vodnjak, Berninijev vodnjak Štirih rek sveta. Mimo Angelskega gradu smo se napotili v ene največjih muzejev na svetu, v Vatikanske muzeje. Najbolj so nas impresionirale freske v Sikstinski kapeli. Od tam smo šli naprej v Baziliko svetega Petra.
Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj odpeljali v katakombe, kjer nas je sprejel slovenski vodič. Povedal nam je nekaj bistvenih značilnosti in zanimivosti o teh, nato pa nas odpeljal v podzemlje. Spretno nas je vodil po hodnikih praznih grobnic in nam navdušeno opisoval prostore. Pokazal nam je grob majhnega otroka, ki je povsem nedotaknjen, in nam pojasnil, da ga vsakič, ko gre mimo, pozdravi. Po ogledu nas je avtobus prepeljal in odložil pri papeški baziliki svetega Pavla, kjer smo si lahko ogledali grob sv. Pavla in videli portrete vseh papežev v zgodovini. Govori se, da ko bo v baziliki zmanjkalo prostora za portrete papežev, bo nastopil konec sveta - a naj vas potolažim, trenutno je prostora še za več kot deset papežev. Od tam smo šli peš do metroja, z njim pa pred Kolosej. Medtem ko je profesorica čakala v vrsti za nakup vstopnic za Forum, smo imeli dijaki “fotoshooting” in ji nato sledili med veličastnimi ostanki antičnega Rima in Foruma, kjer nas je ujela tudi sodra. Že čez nekaj trenutkov pa smo se pred Kapitolom nastavljali sončnim žarkom ter gledali na Caravaggiev trg. Sledil je prosti čas, torej čas kosila, kjer smo nekateri zaupali izkušnjam profesorjev, drugi pa so ostajali zvesti McDonaldsu. Po treh urah smo se zopet zbrali in odšli k Španskim stopnicam.
Za zadnji dan smo si pustili čudovito vilo Borghese z Berninijevimi nadvse realističnimi skulpturami, kot so Apolon in Dafne, David, ugrabitev Perzefone … Videli smo tudi, kako izgleda delovni dan v Rimu, poln zastojev na cesti in nervoznih italijanskih voznikov. Kljub temu, da je bilo za te dni napovedano zelo slabo vreme, smo imeli srečo, saj smo vsak dan videli več sonca kot dežja. Dijaki pa smo se na tej naši prvi daljši ekskurziji medsebojno povezali in se polni lepih spominov vrnili domov.
Anja Kosmač, 1.a
V naš “dom na šestih kolesih” smo se preselili za nadaljnje štiri dni v petek, 16. 3. v poznih večernih urah. Poslovili smo se od staršev in krenili na pot. Spanja je bilo v primerjavi s klepetanjem zelo malo, saj smo vsi bolj zgovorne vrste. V zgodnjih jutranjih urah smo dosegli rimsko obvoznico, tam pozajtrkovali in se napotili proti večnem mestu želja in cilju številnih popotnikov vsega sveta, Rimu.
Najprej smo si ogledali baročni vodnjak Fontana di Trevi, kjer nas je pozdravila formacija vojaških reaktivcev, ki so na nebu z barvnim dimom oblikovali italijansko zastavo. Po tlakovanih cestah smo se odpravili proti Panteonu, izvrstnemu antičnemu gradbenemu dosežku, za katerega še danes ni znano, kako je možno, da so brez železobetona zgradili tako kupolo. Ogledali smo si Caravaggieve slike ter navdih za naš Robbov vodnjak, Berninijev vodnjak Štirih rek sveta. Mimo Angelskega gradu smo se napotili v ene največjih muzejev na svetu, v Vatikanske muzeje. Najbolj so nas impresionirale freske v Sikstinski kapeli. Od tam smo šli naprej v Baziliko svetega Petra.
Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj odpeljali v katakombe, kjer nas je sprejel slovenski vodič. Povedal nam je nekaj bistvenih značilnosti in zanimivosti o teh, nato pa nas odpeljal v podzemlje. Spretno nas je vodil po hodnikih praznih grobnic in nam navdušeno opisoval prostore. Pokazal nam je grob majhnega otroka, ki je povsem nedotaknjen, in nam pojasnil, da ga vsakič, ko gre mimo, pozdravi. Po ogledu nas je avtobus prepeljal in odložil pri papeški baziliki svetega Pavla, kjer smo si lahko ogledali grob sv. Pavla in videli portrete vseh papežev v zgodovini. Govori se, da ko bo v baziliki zmanjkalo prostora za portrete papežev, bo nastopil konec sveta - a naj vas potolažim, trenutno je prostora še za več kot deset papežev. Od tam smo šli peš do metroja, z njim pa pred Kolosej. Medtem ko je profesorica čakala v vrsti za nakup vstopnic za Forum, smo imeli dijaki “fotoshooting” in ji nato sledili med veličastnimi ostanki antičnega Rima in Foruma, kjer nas je ujela tudi sodra. Že čez nekaj trenutkov pa smo se pred Kapitolom nastavljali sončnim žarkom ter gledali na Caravaggiev trg. Sledil je prosti čas, torej čas kosila, kjer smo nekateri zaupali izkušnjam profesorjev, drugi pa so ostajali zvesti McDonaldsu. Po treh urah smo se zopet zbrali in odšli k Španskim stopnicam.
Za zadnji dan smo si pustili čudovito vilo Borghese z Berninijevimi nadvse realističnimi skulpturami, kot so Apolon in Dafne, David, ugrabitev Perzefone … Videli smo tudi, kako izgleda delovni dan v Rimu, poln zastojev na cesti in nervoznih italijanskih voznikov. Kljub temu, da je bilo za te dni napovedano zelo slabo vreme, smo imeli srečo, saj smo vsak dan videli več sonca kot dežja. Dijaki pa smo se na tej naši prvi daljši ekskurziji medsebojno povezali in se polni lepih spominov vrnili domov.
Anja Kosmač, 1.a
