Filozofija, psihologija in sociologija

GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK

  

Dijak_inja mora pridobiti najmanj eno pisno oceno na redovalno obdobje z najmanj enim pisnim ocenjevanjem znanja (test) na redovalno obdobje.

Posebnosti

• Filozofija, filozofija na maturi
  • V šolskem letu vsak dijak_inja lahko pridobi najmanj eno oceno iz eseja, komentarja besedila ali podobno pisno nalogo. 
  • Dijak_inja mora pridobiti 8 pisnih ocen (komentar besedila, tematski esej)  v šolskem letu
• Sociologija na maturi
  • Dijak_inja mora pridobiti najmanj dve pisni oceni (test in sociološki esej) na redovalno obdobje

Dijak_inja mora pridobiti najmanj eno ustno oceno v šolskem letu z najmanj enim ustnim ocenjevanjem znanja v šolskem letu.

    Ustno ocenjevanje je vnaprej napovedano. Dijak_inja po dogovoru s profesorico določi datum ustnega ocenjevanja. Če je na dogovorjeni dan neopravičeno odstoten_a, izgubi možnost napovedanega ustnega ocenjevanja in je lahko ocenjevan kadarkoli v času rednih ur pouka.

    Pri vseh treh predmetih ni ustnega ocenjevanja pri pripravah za maturo.

3. 1 PSIHOLOGIJA

Spodaj navedene oblike pridobivanja ocen lahko nadomestijo ustno oceno (v skladu z učnimi načrti za psihologijo in katalogi znanj), vendar vedno le v skladu s predhodnim dogovorom.

Največ ena taka ocena v redovalnem obdobju:

-   samostojno delo in predstavitev (avtentična naloga),

-   referat,

-   seminarska naloga,

-   kompleksnejša domača naloga,

-   sodelovanje pri pouku,

-   prispevek v diskusiji.

·   Psihologija na maturi  

-   Po presoji profesorja se ocenijo tudi domače naloge, ki jih dijaki_nje opravljajo po obravnavi posameznih poglavij. Iz ocen treh domačih nalog se oblikuje ena ocena.

-  Po obravnavi krajših poglavij se pisno preverja in ocenjuje obravnavane vsebine. Ocenjevanje traja največ 20 minut. Iz treh ocenjevanj se oblikuje ena ocena. Ocenjevanje se napove vnaprej vsaj en teden. Ocenjevanje je interne narave in nima statusa pisnega ocenjevanja na nivoju oddelka (skupine).

3. 2 FILOZOFIJA

Spodaj navedene oblike pridobivanja ocen lahko izjemoma nadomestijo ustno oceno (v skladu z učnim načrtom za filozofijo in katalogom znanj), vendar vedno le po predhodnem dogovoru: 

-   referat,

-   kompleksnejša domača naloga,

-   dober uvid,

-   dobra razlaga problema,

-   logična izpeljava pri pouku,

-   uspehi na tekmovanjih,

-   filozofska mapa (portfolio).

Pri pripravah na maturo se ocenjevanje izvaja skladno z Maturitetnim katalogom  za filozofijo. 

 3. 3 SOCIOLOGIJA

Spodaj navedene oblike pridobivanja ocen lahko nadomestijo ustno oceno (v skladu z učnimi načrti za sociologijo in katalogi znanj), vendar vedno le v skladu s predhodnim dogovorom. Največ ena taka ocena v redovalnem obdobju:

-   samostojno delo in predstavitev,

-   referat,

-   seminarska naloga, 

predstavitev sociološke knjige.

Pri pripravah na maturo (tretji letnik) se pridobi najmanj eno oceno iz predstavitve referata in eno iz sociološkega eseja.

 

 

4. 1 PSIHOLOGIJA

·     Pisno ocenjevanje:

-     50% do 63% možnih točk: zadostno,

-     64% do 77% možnih točk: dobro,

-     78% do 89% možnih točk: prav dobro,

-     90% do 100% možnih točk: odlično.

Ocenjevanje testa: za zadostno oceno mora dijak_inja pridobiti vsaj 50% vseh možnih predvidenih točk pri testu. Glede na zahtevnost ocenjevanja učnih vsebin in glede na specifičnosti posameznega razreda (odstopanja v  predznanju, nižje sposobnosti dijakov…) se lahko meja za zadostno oceno spusti do najmanj (vključno) 45% vseh možnih predvidenih točk pri testu (o tem po lastni presoji odloči učeči profesor). Z mejami za ostale ocene in točkovnikom profesor seznani dijake_nje pred pisanjem testa oz. so meje in točkovnik ustrezno označene na testu. Točkuje se samo s celimi točkami.

Ocenjevanje referata, seminarske naloge: ocenjuje se sposobnost opredeljevanja problema, vsebina in oblikovanje naloge, slog in jezikovna pravilnost, obseg in nivo uporabe virov in literature ter samostojnost pri predstavitvi.

Pri psihologiji na maturi mora za zadostno oceno dijak_inja pridobiti 60% vseh predvidenih točk pri testu (domači nalogi). Ob vsakem vprašanju je napisano število predvidenih točk. Vsak odgovor na posamezno vprašanje ocenjevalec_ka ocenjuje glede na doseganje učnih ciljev oz. standardov veljavnega učnega načrta oz. kataloga znanj. Točkuje se samo s celimi točkami.

Glede na zahtevnost ocenjevanih učnih vsebin in glede na specifičnost skupine (odstopanja v predznanju, nižje sposobnosti dijakov) se lahko meja za zadostno oceno spusti do največ (vključno) 55% vseh predvidenih točk pri kontrolni nalogi. O tem presodi učitelj_ica.

Meje med ostalimi ocenami:

- 60% do 69% možnih točk: zadostno,

- 70% do 79% možnih točk: dobro,

 - 80% do 89% možnih točk: prav dobro,

 - 90% do 100% možnih točk: odlično.

OPOZORILO: Pri pisanju (maturitetnih) seminarskih nalog, referatov in esejev ipd. si lahko dijak_inja pomaga z UI orodji (ChatGPT, DeepSeek, Copilot, Bingo ipd.). V primeru, da je delo dijaka_inje napisano izključno z uporabo UI orodij in ni njegovo (njeno) avtorsko delo, lahko učitelj_ica zavrne dijakov (dijakinj) izdelek ali ga (jo) pozove k zagovoru izdelka ali ga (jo) oceni z negativno oceno. Pri izdelavi seminarske naloge mora dijak_inja uporabiti tudi strokovno literaturo, dostopno v šolskih in ostalih knjižnicah ali iz zasebne zbirke, in ne zgolj internetne vire. V primeru, da si dijak_inja pri pisanju pomaga z navedenimi orodji,  jih mora obvezno navesti kot vire.

 4. 2 FILOZOFIJA

Pisno:  

-     11 točk (50% od 22 točk): zadostno, 

-     14 točk (63%): dobro,

-     17 točk (77%): prav dobro,

-     20 točk (90%): odlično.

Pisno ocenjevanje (test): za zadostno oceno mora dijak pridobiti vsaj 50% vseh možnih predvidenih točk pri testu. Glede na zahtevnost ocenjevanja učnih vsebin in glede na specifičnosti posameznega razreda (odstopanja v  predznanju, nižje sposobnosti dijakov…) se lahko meja za zadostno oceno spusti do najmanj (vključno) 45% vseh možnih predvidenih točk pri testu (o tem po lastni presoji odloči učeči profesor). Z mejami za ostale ocene in točkovnikom profesor seznani dijake pred pisanjem testa oz. so meje in točkovnik ustrezno označene na testu.

Če je ugotovljeno, da seminarsko delo, referat ali esej ni dijakovo avtorsko delo in je napisano izključno z uporabo orodji umetne inteligence (ChatGPT ipd.), dijaka oceni z negativno oceno. Pri izdelavi seminarske naloge, referata mora dijak-inja uporabiti tudi strokovno literaturo, dostopno v šolskih in ostalih knjižnicah ali v zasebnih zbirkah in ne zgolj internetne vire. Če si dijak_inja pri pisanju pomaga z navedenimi orodji, jih mora obvezno navesti kot vire.

Merila ocenjevanja znanja: osnova za ocene so cilji predmeta, določeni z učnim načrtom (glej priloga št. 1).

 4. 3 SOCIOLOGIJA

Pisno:  

-     50% do 63% možnih točk: zadostno,

-     64% do 77% možnih točk: dobro,

-     78% do 89% možnih točk: prav dobro,

-     90% do 100% možnih točk: odlično.

Pisno ocenjevanje (test): za zadostno oceno mora dijak pridobiti vsaj 50% vseh možnih predvidenih točk pri testu. Glede na zahtevnost ocenjevanja učnih vsebin in glede na specifičnosti posameznega razreda (odstopanja v  predznanju, nižje sposobnosti dijakov…) se lahko meja za zadostno oceno spusti do najmanj (vključno) 45% vseh možnih predvidenih točk pri testu (o tem po lastni presoji odloči učeči profesor). Z mejami za ostale ocene in točkovnikom profesor seznani dijake pred pisanjem testa oz. so meje in točkovnik ustrezno označene na testu. Točkuje se samo s celimi točkami.

Ocenjevanje referata, seminarske naloge: ocenjuje se sposobnost opredeljevanja problema, vsebina in oblikovanje naloge, slog in jezikovna pravilnost, obseg in nivo uporabe virov in literature ter samostojnost pri predstavitvi.

Če je ugotovljeno, da seminarsko delo, referat ali sociološki esej, ni dijakovo avtorsko delo in je napisano izključno z uporabo orodji umetne inteligence (ChatGPT ipd.), dijaka oceni z negativno oceno. Pri izdelavi seminarske naloge, referata mora dijak uporabiti tudi strokovno literaturo, dostopno v šolskih in ostalih knjižnicah ali zasebne zbirke, in ne zgolj internetne vire.

 

Skladno z  6. alinejo 13. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah učitelj v dogovoru z dijakom  prvi uri po ocenjevalni konferenci, ko je dijak prisoten pri pouku, določi datum in način  ocenjevanja znanja, kar se zabeleži v ustrezen dokument (datum dogovora je prav tako zabeležen).

Dijak_inja popravlja v štirinajstih dneh po konferenci. Pridobljena ocena se vpiše v redovalnico v zasenčeni predel za tekoče redovalno obdobje oz. v ustrezno področje v elektronsko redovalnico eAsistent.

S kriteriji za popravljanje ocene učitelj seznani dijaka ob dogovoru za datum popravljanja ocene.

Minimalni standardi znanj obsegajo polovico zahtevanih splošnih znanj po veljavnem Učnem načrtu, minimalni standardi znanj za zadostno oceno so za vse letnike zapisani tudi v Letni učni pripravi  (ČRUS) za gimnazijo in v finem in grobem Kurikulumu za srednjo šolo.

Pri filozofiji se lahko učitelj učne vsebine, pri katerih dijak ni dosegel standardov znanja, vključi v nadaljnja preverjanja in ocenjevanja znanja.

7.1 PSIHOLOGIJA                      

Pri oblikovanju končne ocene se upoštevajo vse ocene, ki jih je dijak_inja pridobil_a pri predmetu tekom šolskega leta.

Vse ocene so enakovredne.

Dijak_inja ne more biti končno ocenjen_a pozitivno, če niso vse ocene pisnih ocenjevanj posameznih ocenjevanih sklopov znanja pozitivne.

Pri oblikovanju končne ocene se upošteva tudi prizadevnost dijaka_inje, sodelovanje pri pouku in opravljanje obveznosti.

Dijak_inja, ki je ob zaključku pouka v šolskem letu neocenjen_a, opravlja pisni dopolnilni izpit.

Dijak_inja, ki ima ob zaključku pouka v šolskem letu nezadostno oceno, opravlja pisni popravni izpit.

7. 2 FILOZOFIJA

Pisne in ustne ocene so enakovredne.

Za pozitivno oceno ob koncu šolskega leta mora dijak_inja doseči ustrezne standarde znanja iz vseh ocenjevanih sklopov. (Glej točko 4.2 in prilogo št. 2 spodaj)·   

Dijak_inja je ob zaključku pouka v šolskem letu pozitivno ocenjen, če so vse pridobljene pisne in ustne ocene pozitivne. Pri zaključevanju ocene se upošteva tudi samoiniciativnost dijakov in sodelovanje pri pouku.

Dijak_inja, ki je ob zaključku pouka v šolskem letu neocenjen, opravlja dopolnilni izpit. Dopolnilni izpit poteka ustno za redni predmet in pisno za priprave na maturo. 

Dijak_inja, ki ima ob zaključku pouka v šolskem letu nezadostno oceno, opravlja popravni izpit. Popravni izpit poteka ustno za redni predmet in pisno za priprave na maturo. 

7.3 SOCIOLOGIJA

Pisne in ustne ocene so enakovredne.

Pri oblikovanju končne ocene se upoštevajo vse ocene, ki jih je dijak pridobil pri predmetu tekom šolskega leta.

Dijak_inja je ob zaključku pouka v šolskem letu pozitivno ocenjen, če so vse pridobljene pisne in ustne ocene  pozitivne. Pri zaključevanju ocene se upošteva tudi samoiniciativnost dijakov in  sodelovanje pri pouku.

Dijak_inja, ki je ob zaključku pouka v šolskem letu neocenjen, opravlja pisni dopolnilni izpit.

Dijak_inja, ki ima ob zaključku pouka v šolskem letu nezadostno oceno, opravlja pisni popravni izpit.

Reševanje nalog in pogovori o možnih vsebinskih vprašanjih so redni del pouka, prav tako diskusije o uspešnosti dela pri domačih nalogah ali reševanju problemov.

Takoj po obravnavani snovi preverjamo razumevanje z reševanjem primerov nalog, delovnimi listi oz. drugimi ustreznimi metodami in pripomočki.

Ocenjujemo, ko je znanje utrjeno.

Pred pisnimi ocenjevanji znanja se v okviru priprave izvede tudi preverjanje znanja, ki je lahko ustno ali pisno ali kombinacija obojega (način preverjanja izbere učeči_a profesor_ica sam_a)

Preverjanje znanja poteka najmanj uro pred pisnim ocenjevanjem znanja.

Sprotno preverjanje ožje učne snovi se običajno opravlja tudi vsako učno uro.

9.1 PSIHOLOGIJA

Način izpita:

-     pisno: 60 minut,

-     dijakom_injam s posebnimi potrebami čas prilagodimo.

Določanje ocene izpita:

-   Dijak_inja mora pri izpitu za zadostno oceno pokazati vsaj 50% zahtevanega znanja glede na izpitna vprašanja (izpolnitev učnih ciljev oz. minimalnih standardov glede na veljavni učni načrt oz. katalog znanja),

-     Meje med ocenami:

50% do 63% možnih točk: zadostno,

64% do 77% možnih točk: dobro,

78% do 89% možnih točk: prav dobro,

90% do 100% možnih točk: odlično.

-     Določitev vsebin izpita in izpitnih vprašanj:

Vsebino izpita in izpitna vprašanja določi in pripravi izpraševalec_ka glede na vsebino, potek in obseg snovi, ki izhaja iz pouka v tekočem šolskem letu ter veljavni učni načrt za določen letnik in katalog znanj.

- Psihologija na maturi:    

Dijak_inja, ki se pripravlja na maturo pri psihologiji, mora biti pri vseh pisnih ocenjevanjih ocenjen_a pozitivno. Če je v katerem delu ocenjen_a negativno, je končna ocena iz psihologije nezadostno (1).

-    Izpit je pisni in traja 90 minut.

-    Dijakom_injam s posebnimi potrebami čas prilagodimo.

-    Določanje ocene izpita:

Dijak_inja mora pri izpitu za zadostno oceno pokazati vsaj 60% zahtevanega znanja glede na izpitna vprašanja (izpolnitev učnih ciljev oz. minimalnih standardov glede na veljavni učni načrt oz. katalog znanja)

-          Meje med ostalimi ocenami:

60% do 69% možnih točk: zadostno,

70% do 79% možnih točk: dobro,

80% do 89% možnih točk: prav dobro,

90% do 100% možnih točk: odlično.

 

9.2 FILOZOFIJA

Način izpita:

-     ustno: največ 20 minut,

-     s predhodno pripravo, največ 15 minut.

Določanje ocene izpita:

Dijak_inja mora pri izpitu za zadostno oceno pokazati vsaj 50 % zahtevanega znanja glede na izpitna vprašanja (izpolnitev učnih ciljev oz. minimalnih standardov glede na veljavni učni načrt oz. katalog znanja).

Dijak_inja odgovarja na tri vprašanja na izbranem izpitnem listku. Vsak odgovor na posamezno vprašanje izpraševalec ocenjuje s točkami od 0 do 10 (glede na doseganje učnih ciljev oz. standardov veljavnega učnega načrta oz. kataloga znanj), točkuje se samo s celimi točkami, ki jih izpraševalec vpiše v izpitni obrazec (priloga št. 3).

Meje med ocenami:

 0% do 49% možnih točk: nezadostno,

 50% do 64% možnih točk: zadostno,

 65% do 77% možnih točk: dobro,

78% do 89% možnih točk: prav dobro,

90% do 100% možnih točk: odlično.           

 

Določitev vsebin izpita in izpitnih vprašanj:

Vsebino izpita in izpitna vprašanja določi in pripravi izpraševalec glede na veljavni učni načrt za določen letnik.

Dijak odgovarja na tri izpitna vprašanja, ki jih izbere med izpitnimi listki za svoj letnik oz. skupino v skladu z veljavnim učnim načrtom (pripravljenih je pet izpitnih listkov več, kot je dijakov, ki opravljajo izpit v skupini).

Priprava na maturo pri filozofiji

Izpit je sestavljen iz dveh delov. Pri obeh ocenjevanjih mora biti ocena pozitivna. Če je v katerem delu dijak ocenjen negativno, je končna ocena nezadostno (1).

Izpit je pisni in ustni. Pisni del traja 60 minut, namenjen je oceni poznavanja izbranega besedila.

Ustni del traja 30 min in je namenjen oceni izbrane teme. Dodatno se  oceni tudi poznavanje snovi rednega pouka, če dijak_inja ni pozitivno ocenjen_a. 

Meje med ocenami:

50% do 63% možnih točk: zadostno,

64% do 77% možnih točk: dobro,

78% do 89% možnih točk: prav dobro,

90% do 100% možnih točk: odlično.

9.3 SOCIOLOGIJA

·     Način izpita: pisno: 60 minut.

·     Določanje ocene izpita:

-   Dijak_inja mora pri izpitu za zadostno oceno pokazati vsaj 50% zahtevanega znanja glede na izpitna vprašanja (izpolnitev učnih ciljev oz. minimalnih standardov glede na veljavni učni načrt oz. katalog znanja),

-   Meje med ocenami:

50% do 63% možnih točk: zadostno,

64% do 77% možnih točk: dobro,

78% do 89% možnih točk: prav dobro,

90% do 100% možnih točk: odlično.

·   Priprava na maturo pri sociologiji:

-   Pri sociologiji na maturi je je izpit sestavljen iz dveh delov (strukturirane nalog in sociološki esej).  Pri obeh ocenjevanjih mora biti ocena pozitivna. Če je v katerem delu dijak ocenjen negativno, je končna ocena nezadostno (1).

-    Čas pisanja: 45 min (1. del), 60 min (2 .del)

   -   Meje med ocenami:

1. del:

50% do 63% možnih točk: zadostno,

64% do 77% možnih točk: dobro,

78% do 89% možnih točk: prav dobro,

90% do 100% možnih točk: odlično.

     2. del (sociološki esej)

 9t - 12t – zadostno

13t - 15t – dobro

16t - 18t – prav dobro

19t - 20t – odlično

Priloga št. 1

Splošni cilji: pouk filozofije uvaja dijake v filozofsko mišljenje:

- Usmerja jih v samostojno, ustvarjalno mišljenje in presojanje.

- Spodbuja razmislek o temeljnih vprašanjih človeka in sveta, družbe in narave.

- Spodbuja kritično refleksijo osnov izkustva, vednosti, vrednot in delovanja.

- Omogoča zavedanje subjektivnosti in ideoloških pristranosti.

- Vodi k strpnemu dialogu na podlagi racionalnih argumentov.

- Omogoča razumeti, kako so temeljni filozofski pojmi vključeni v osnove humanistike, družboslovja, naravoslovja, religije in umetnosti.

- Pomaga jim pri orientaciji v življenju.

 Operativni cilji: Pri pouku filozofije se dijaki_nje učijo:

- odkrivati in raziskovati filozofske probleme,

- filozofsko preučevati pojme,

- povezovati raziskovanje pojmov in problemov z ustreznimi avtorji in besedili

- oblikovati racionalne argumente,

- uporabljati jezik jasno, konsistentno in ustrezno obravnavanim problemom.

Priloga št. 2

Odlično

Merilo za oceno: zna razložiti obravnavane filozofske probleme, jih povezati z ustreznimi avtorji in s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami.

Zna analizirati filozofske pojme (npr. bivajoče, konkretno, svoboda) in argumentirati različne filozofske pozicije.

V novih vsebinah pogosto odkrije filozofske probleme, jih naveže na že znane. Včasih odkrije tudi izvirne rešitve.

Dobro obvlada strokovno filozofsko terminologijo (npr. dialektika,  materializem, gnoseologija). 

Sodelovanje: pri pouku aktivno sodeluje: piše zapiske, bere besedila, odgovarja na vprašanja, samostojno postavlja vprašanja, pogosto sodeluje v diskusijah, se trudi prepričljivo utemeljiti svoje zamisli, teze, mnenja, ocene; strpno posluša, premisli in upošteva prispevke drugih. Njeni/njegovi govorni prispevki so relevantni (nanašajo se na obravnavani problem).

Jezikovno je korekten, odlika je tudi bogat besedni zaklad in lahkotnost izražanja.

Filozofska mapa, ki je osnova za učenje, je urejena, poleg besedil vsebuje zapiske, izpiske, skrbno izdelane domače naloge, tudi ustrezno gradivo iz drugih medijev.

Končna ocena: Pisne, ustne ocene znanja in druge ocene so praviloma 5 ali 4.

 

Prav dobro

Merilo za oceno: zna razložiti obravnavane filozofske probleme, jih povezati z obravnavanimi avtorji in s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. V novih vsebinah včasih odkrije filozofske probleme, jih naveže na že poznane. Z učiteljevo pomočjo analizira filozofske pojme (npr. bivajoče, konkretno, svoboda) in utemeljuje svoje teze.

Solidno obvlada filozofsko terminologijo (npr. dialektika, materializem, gnoseologija)

Sodelovanje: piše zapiske, bere besedila, odgovarja na vprašanja, včasih postavlja vprašanja in sodeluje v diskusijah, poskuša utemeljiti svoje zamisli, teze, mnenja, ocene; strpno posluša, premisli in upošteva prispevke drugih. Njeni/njegovi govorni prispevki so večinoma relevantni.

Njegovo/njeno jezikovno izražanje je korektno.

Filozofska mapa, ki je osnova za učenje, je urejena, poleg besedil vsebuje zapiske, izpiske, skrbno izdelane domače naloge, nekaj je tudi ustreznega gradiva iz drugih medijev.

Končna ocena: Pisne, ustne ocene znanja in druge ocene so praviloma 4 ali 3.

 

Dobro

Merilo za oceno: Zna okvirno razložiti obravnavane filozofske probleme, čeprav gre bolj za obnovo obravnavane snovi, ki je tudi ne razume vselej (kar se kaže v pomanjkljivih izpeljavah, nelogičnosti odgovorov ipd.) Skorajda ne povezuje snovi s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami.

Pozna osnovno filozofsko terminologijo (npr. dialektika, materializem, gnoseologija) in včasih poskuša analizirati filozofske pojme in argumentirati stališča, vendar oboje običajno spodleti brez učiteljeve pomoči. 

Sodelovanje: piše zapiske, bere besedila, včasih odgovori na kakšno vprašanje, praviloma ne postavlja svojih, zelo redko sodeluje v diskusijah, se ne trudi preveč utemeljiti svojih prispevkov, jih kar navrže. Vendar strpno posluša prispevke drugih. Njeni/njegovi govorni prispevki se včasih ne nanašajo na obravnavani problem.

Filozofska mapa, ki je osnova za učenje, je solidno urejena, poleg besedil vsebuje zapiske, izpiske, domače naloge.

Se trudi biti jezikovno korekten(a).

Končna ocena: Pisne, ustne ocene znanja in druge ocene so praviloma 3 ali 2.

 

Zadostno - minimalni standard

Merilo za oceno: zna le okvirno, približno in pomanjkljivo obnoviti obravnavano snov in komaj kdaj kaj razume.

Ne povezuje snovi s svojim predhodnim znanjem in izkušnjami. Pozna nekaj filozofske terminologije, nikoli ne analizira pojmov in argumentira, zna obnoviti obravnavana besedila, avtorje in njihove nauke/ideje.

Sodelovanje: piše zapiske in bere besedila, največkrat šele po učiteljevi vzpodbudi, včasih odgovori na kakšno vprašanje, praviloma ne postavlja svojih, komaj kdaj sodeluje v diskusijah, ne utemelji svojih prispevkov, vendar strpno posluša in sledi prispevkom drugih. Njegovi/njeni prispevki so večinoma nerelevantni, a z njimi ne moti poteka ure.

Uporablja jezik nekorektno (pogovorni jezik, v pisnih izdelkih ima veliko jezikovnih napak)

Filozofska mapa, ki je osnova za učenje, je urejena, poleg pri pouku dobljenih besedil vsebuje nekaj zapiskov in domačih nalog.

Končna ocena: Pisne, ustne ocene znanja in druge ocene so praviloma 2.

 

Nezadostno

Merilo za oceno: ne zna niti obnoviti obravnavane snovi, ne razume filozofskih problemov in avtorjev, čeprav včasih lahko navrže kakšen pravilen podatek ali dejstvo. Ne pozna filozofske terminologije.

Sodelovanje: pri pouku ne sodeluje in/ali ga moti. Ne sledi učni uri, praviloma ne piše zapiskov in ne bere besedil, če da, piše in bere zgolj na učiteljevo zahtevo. Ne sodeluje v diskusijah, ne posluša, ni strpen do drugih. Če se oglasi, je njegov/njen prispevek praviloma nerelevanten in z njim moti potek pouka.

Filozofska mapa ni urejena, poleg pri pouku dobljenih besedil vsebuje nekaj zapiskov in domačih nalog, ki so bile izdelane izrecno na učiteljevo zahtevo. Zato mapa ne more biti osnova za učenje.

Končna ocena: Pisne, ustne ocene znanja in druge ocene so praviloma 1.