Filozofski tabor 2017

Pred začetkom jesenskega oddiha od šole smo dijaki, ki obiskujemo priprave na maturo iz filozofije, dva dni ob družbi svojih zamejskih kolegov preživeli na filozofskem taboru. Dijaki in njihovi profesorji iz slovenskega liceja A. M. Slomšek iz Trsta so se nam pridružili v učilnici 66 in v Kotlovnici na sklopu predavanj, ki so jih izvedli povabljeni predavatelji.

Kot dobri gostitelji smo zamejskim sovrstnikom najprej razkazali šolo in se nato skupaj z njimi sprehodili po Kamniku, vešči praktičnih spretnosti pa so k (po)gostitvi prispevali doma napečene dobrote, saj je po vzoru starogrških navad sledil popoldanski simpozij.

Simpozij je otvoril Dr. Božidar Flajšman, ki je izpostavil problem ekološkega potrošniškega stila,v katerem se je znašla družba. Ljudje namreč večkrat radi pozabimo, da je skrb za čim manjšo proizvodnjo odpadkov pomembnejša kot njihovo recikliranje. Vse to pa je dr. Flajšman navezal na moč podobe, ki jo ima ekologija v javnosti in s katero je mogoče manipulirati. Predavanje nam je ponovno osvežilo zavest o naši odgovornosti, ki jo nosimo do narave,in o pomembnosti kritičnega dojemanja oglaševalske industrije, ki podobo recikliranja uporablja za marketinške namene.

Sledil je naš someščan ddr. Rudi Rizman, ki nam je pripovedoval o svetu alternativin o svojem doživljanjupolitične situacije od vietnamske vojne dalje. V dobri uri se je dotaknil številnih problemov neoliberalistične politike in nam tako vsaj delno odstrl tančico okoli naslova predavanja Svet (brez) alternativ.

 

 

Dan pa smo zaključili s predavanjem dr. Marjana Šimenca. Ni nam povedal, kaj je to enakost in kaj pravičnost, kako se razlikujeta in če lahko soobstajata, temveč nas je skozi diskusijo vodil, da smo do odgovorov prišli sami.Po dolgem dnevu napenjanja možganov nam je pozornost seveda že hotela počasi popustiti, tako da so bili miselni eksperimenti, ki so nas angažirali k sodelovanju, prijetno presenečenje.

 

Drugi dan nas je v Kotlovnici zabaval Miha Andrič in  nam skušal pojasniti, kaj filozofija sploh je. Hitro smo se sprehodili skozi zgodovino filozofije, od starih Grkov do kontinentalne filozofije, od A(ndriča) do Ž(ižka). Ker so si letošnji bodoči maturanti izbrali politično filozofijo, pa je bil drugi del predavanja posvečen prav temu. Spoznali smo tri različne pristope k razmišljanju o oblasti: skozi družbeno pogodbo, družbeno formacijo ter razsrediščeno oblast. Kljub resnim temam, ki bi marsikoga zlahka dolgočasile, je po prostorih Kotlovnice odmeval smeh. Tudi zato seveda, ker je v naši »predavalnici« stal namizni nogomet, ki med odmori ni sameval.

»Besedo filozofija, ki se iz stare grščine dobesedno prevede v 'ljubezen do modrosti', pa lahko kaj hitro z igro besed spremenimo v rad-o-vednost,« nam je razložil Andrič. In res je, filozofija je nenehno postavljanje vprašanj, zato tudi jaz zaključujem z enim:»Kdaj bomo spet imeli podobno priložnost vpraševanja in samoodkrivanja?«

Maša Kotnik, 3.a