Intervju z ravnateljem
V torek, 8. 9. 2015, smo nova dijaška GSŠRM Press skupina izvedli prvi intervju. Pogovarjali smo se z ravnateljem Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, mag. Šemsom Mujanovičem. Povprašali smo ga o mnogih projektih, ki izboljšujejo uporabnost šole, ter v duhu nedavnega krsta skupaj obudili spomine na dneve, ko je bil fazan tudi sam.
![]()
![]()
![]()
Novo šolsko leto se je že začelo, a staro nam še vedno riše nasmehe. Novica o uspehu naših maturantov bo še dolgo grela njihova in profesorska srca. Kako bi na kratko opisali rezultate mature, so bila pričakovanja dosežena?
Rezultati mature 2015 so preprosto odlični in tudi v skladu s pričakovanji. Zelo smo veseli števila zlatih maturantov - kar sedem na poklicni in sedem na splošni maturi. Prvič v zgodovini šole smo imeli zlato maturantko tudi na izobraževanju odraslih. Vsi trije programi, ki jih izvajamo, so dosegli nadpovprečno število točk. Zelo bom vesel podobnih rezultatov na maturi 2016 in verjamem v dijake četrtega letnika, da so sposobni nadaljevati standarde, ki so jih postavljali dijaki pred njimi.
Tudi ostali dijaki so tekom leta vložili v svoje delo ogromno energije. Je kaj takega, kar vam je ostalo v spominu, po čemer si boste preteklo leto še posebej zapomnili?
Da, v šolskem letu smo imeli precej državnih prvakov na mnogih različnih tekmovanjih, tudi raziskovalne naloge so bile odlične. V spominu nam bo ostala predvsem zelo zahtevna organizacija in izvedba mednarodnega mladinskega parlamenta alpske konvencije. Dogodek, v katerem je bilo vključenih več kot sto dijakov in okoli trideset spremljevalcev iz osmih različnih držav, je odlično uspel. Gostili smo jih cel teden in verjamem, da smo se pokazali v najboljši luči, zato je ta dogodek nekako v ospredju.
Tudi med mejnikom med šolskima letoma, dvomesečnimi počitnicami, se je na šoli veliko dogajalo. Izvedlo se je kar nekaj projektov in večjih obnov. Tako so stene v nekaterih učilnicah sveže prepleskane, narejen je pump poligon za kolesarje, razvija se učilnica na prostem, nenazadnje pa je v teku tudi obnova telovadnice. Smo našteli vse? Nam lahko poveste kaj več o slednjem projektu?
Med počitnicami smo za potrebe športne vzgoje prenovili še zadnjo dijaško garderobo. Poudariti je treba, da je bila obnova izvedena s soudeležbo šolskega sklada. Kupili smo nov kombi za potrebe kuhinje, prepleskali njene stene ter zidove nekaterih učilnic, kot ste že lahko opazili. Uredili smo kabinet nemškega jezika, v katerem bo pouk manjših skupin in pouk glasbe ter inštrumentov, urejamo pa tudi okolico šole. Največji “zalogaj”, zapleten, kompleksen in najdražji v primerjavi z ostalimi, predstavlja sanacija telovadnice. To je bil nujno potreben projekt, saj so zaradi zamakanja strehe nastale hude poškodbe parketa, pa tudi nosilni stebri so bili že nagniti. Učilnica na prostem nastaja, zaključen je že prvi del - ureditev ograje. Drugi bo narejen še v tem šolskem letu. Mislim, da bo dijakom na voljo po prvomajskih počitnicah.
Slišali smo tudi, da se je pripetila “nesreča” na parketu že na novo polakirane telovadnice. Nam lahko bolj podrobno razložite, kaj se je zgodilo?
Gre za nesrečen splet okoliščin. Izvajalci zamujajo s celotnim projektom. “Povozili” so roke, tako da je to del krivde. Ta pa je tudi na delavcih, ker so slabo zaščitili delovni prostor. Ko so polakirali, telovadnice niso zaklenili, ampak so vrata le priprli. Nenapovedano so prišli najemniki, čeprav smo z njimi dogovorjeni, da nam svoj prihod vnaprej sporočijo. Hodili so po sveže lakiranem parketu, na kar nismo imeli vpliva.
Bo parket treba znova prelakirati?
Ja, parket bo potrebno znova polakirati, ugotavljamo pa še “cel kup” drugih manjših napak. Predvsem je težavno to, da ne vemo, kdaj se bo zadeva zaključila. Pouk že poteka, pa tudi najemniki so popoldne že začeli hoditi. Glede zaključka del pa izvajalec pravi: “Ne vem, kdaj bodo dela končana, verjetno v času počitnic.”
Še eden izmed projektov, ki je pritegnil našo pozornost, je nova učilnica na prostem. Ideja za le-to se je v mnogih glavah pletla že kar nekaj časa, zdaj pa končno prihaja do realizacije. Kakšen doprinos bo imela k pouku?
Učilnica na prostem je samo del v mozaiku, ki bo dopolnil manjkajočo dimenzijo. Arhitekturno je naša šola zelo štirioglata in zaprta v primerjavi s šolsko okolico; torej z dvorišči, zelenico …
Projekt nastaja v sodelovanju z mladimi kamniškimi arhitekti, združenimi v skupino Štajn, ki jo vodi naš bivši dijak. On je zasnoval tudi rešitev tega problema – torej kako povezati šolo in okolico. Načrtuje se še ena učilnica na prostem, oziroma nekakšen polkrožni prostor za druženje, kjer bi dijaki lahko pojedli malico v času glavnih odmorov. Pokazal nam je načrte in razložil: Krožni podesti so dvignjeni od tal. Na njih bi se lahko sedelo ali pa bi dijakom služili kot mize za pisanje. Pred izhodom (v jedilnici) bodo v notranjosti pripravljene blazine, ki bi jih ob vračanju vrnili. Tako da neka dodana vrednost gotovo bo.
Načrtovana je tudi nova polkrožna kolesarnica. Zaradi štirioglatosti šole potrebujemo okrogle objekte v njeni okolici, da bi razbili njeno robatost. Pripravlja se tudi načrt za fitnes na prostem, ki naj bi bil na zelenici nad stadionom. V notranjosti šole bodo nastali kotički za druženje in delo skupin. V zaklonišču je še ena učilnica, ki bi jo morali urediti, da bo prijazna in privlačna za dijake. Načrtujemo pa seveda še veliko drugih manjših projektov.
Ko smo se med počitnicami peljali mimo šole, smo radovedno pogledovali tudi po gradbišču ob cesti. Tam zdaj stoji nov pump poligon (t. j. razgibana kolesarska proga, po kateri se kolesari brez poganjanja s pedali). Komu je namenjen in zakaj se je šola odločila, da ga postavi?
Poligon za kolesarje oz. pump poligon je projekt kolesarskega kluba Kamnik. Že več časa so imeli težave z iskanjem lokacije za postavitev proge, Občina jim pri tem ni pomagala. Slučajno smo prišli v stik in jim v zameno za prostor postavili pogoj, da nam uredijo okolico - torej, porežejo odvečna drevesa, počistijo grmovje, nasadijo novo travo … Mislim, da je to “win & win” situacija. Šola projekta ne financira, zavezala se je samo, da zagotovi ograjo do prenovljene strehe na telovadnici za njeno zaščito. Zaradi varnostnih ukrepov bomo zagotovili tudi svetilke. Moj osebni pogled na te projekte je, da mora biti šola povezana z lokalnim okoljem, njena igrišča pa na voljo vsem, ki jih želijo kulturno uporabljati.
Verjetno so ti projekti za šolo precejšen finančni zalogaj. Smemo vprašati, od kod ste črpali sredstva za posege?
Zaradi finančne krize si z ministrstvom ne moremo pomagati, tako da smo bili v večini sami. Vseh projektov se lotimo skrbno in težko prislužen denar porabimo racionalno. Potrebno se je znajti, kot recimo s sodelovanjem s kolesarskim klubom. Uspešno znižujemo stroške na šoli: pri ogrevanju, elektriki ... Povečujemo pa tudi delež sredstev pridobljenih na trgu. Naša kuhinja je bila pred petimi leti po obsegu pol manjša, zdaj pripravimo veliko več obrokov. Oskrbujemo osnovne šole in vrtce ter tako nekaj prislužimo. Sredstva za manjše investicije pa črpamo tudi iz programa izobraževanja odraslih.
Nam izdate, kakšni so načrti za naprej? Boste kakšen projekt še razširili, začeli kakšnega novega?
V naslednjem koledarskem letu bo dokončana učilnica na prostem, prepleskali bomo tudi jedilnico, ki je edini skupni še neprepleskani prostor. Uredili bomo nekaj učilnic, največji poseg naslednjega leta bo zagotovo prenova dveh naravoslovnih učilnic ter kabineta za biologijo. Če bo sredstev dovolj, pa se bomo lotili še odtočnih cevi za meteorno vodo in nekaterih za kanalizacijo.
Na šoli je za obšolske dejavnosti, povezane s športom, dobro poskrbljeno. Kolikor vemo, se v svojem prostem času tudi Vi pogosto ukvarjate s športom. Mnogi se spomnimo, da ste nas na kamniškem bazenu učili plavati. Pred kratkim ste opravili Ironmana (t. j. daljša triatlonska dirka, na kateri udeleženci brez prestanka 4 kilometre poti preplavajo, 180 prekolesarijo in nato še 42 pretečejo). Nam lahko poveste kaj več o tem?
Po duši sem športnik, kljub že dolgoletnim težavam s hrbtenico, pri čemer pa služba, ki zahteva veliko sedenja, ne pomaga veliko. Letos sem se odločil in uspel izboljšati svojo fizično pripravljenost, kar mi pomaga pri pogosto stresnem delu. Skromno nas popravi, da sta s prijateljem premagala polovičnega Ironmana.
Prejšnji teden smo zaključili s krstom fazanov. Letos jih je bilo še posebej veliko. Ste pričakovali tolikšno povpraševanje pri vpisu? Zakaj mislite da se je toliko dijakov odločilo prav za to šolo?
Krst je bil izpeljan na nivoju. Zasluge gredo dobro organiziranemu 4. b razredu, ki se je lepo potrudil. Dijakov prvih letnikov je največ po številu — za en oddelek več jih je kot ostalih. Moj načrt predvideva, da bi bilo na šoli v vseh letnikih osem oddelkov, torej skupaj 32, kar je zgornja meja šolskih zmožnosti. Predvidevam, da nam bo to uspelo doseči v treh letih. Zakaj je dijakov več, je po mojem mnenju splet več dejavnikov. Smo uspešni, dijaki se v šoli dobro počutijo, dobivam tudi vedno več pozitivnih povratnih informacij s strani dijakov in staršev. Veliko ponujamo in smo zahtevni, ampak jaz zmeraj pravim, da je biti zahteven dobro — bojte se tistih, ki zahtevajo malo.
Tudi sami ste nekoč greli klopi kamniške gimnazije. Se Vam je kdaj sanjalo, da boste nekoč njen ravnatelj? Se spomnite svojega prvega dne? Kako je potekalo fazaniranje? Ste tudi takrat imeli krst fazanov?
V mojih časih se je šola imenovala Srednja ekonomsko-naravoslovna šola Rudolfa Maistra (SENŠRM). Takrat nisem imel pojma, da bom postal pedagog, kaj celo ravnatelj. V mislih sem imel popolnoma druge stvari. Moj prvotni načrt je bil študirati ekonomijo, to področje me je tudi zanimalo. Potem sta splet okoliščin in odločitev v ključnih trenutkih pripeljala do tega, da sem se odločil za fakulteto za šport. In zdaj sem tukaj.
Svojih dni kot fazan se zelo dobro spominjam. Takrat so nas “mučili” — dijaki višjih letnikov so nas peljali na stranišče in zmočili glavo. Kdor se je upiral, pa ga je čakalo še kaj hujšega. Cel teden smo domov hodili z mokrimi glavami. Nasmeje se nam. Vi ste jo kar dobro odnesli. Čeprav sem “kasiral“ mokre glave, se mi je to zdelo “trapasto” in kasneje nikoli nisem “mučil” mlajših. Uradnega krsta, kakršen je bil v petek, nismo imeli. Nekoč so se starejši dijaki preprosto naveličali in odnehali. “Mučili” so samo fante, res redko kdaj tudi katero dekle.
Bi za konec kaj posebnega sporočili našim dijakom?
Večkrat in povsod rad izpostavim, da imamo na šoli ogromno krasnih dijakov. Vedno več jih je, česar sem vesel. Sporočam naslednje, kar je tudi moje vodilo: Kar koli delaš, se potrudi po svojih najboljših močeh in za sabo pusti pozitivne stvari — slej ko prej se to opazi. Bodite pridni, prizadevni, aktivni, vse, samo ne bodite leni. To je nekaj najslabšega in brez pozitivnih posledic!
Hvala za Vaš čas in odgovore, ki ste nam jih namenili. Želimo Vam uspešno in čim manj stresno šolsko leto!
Novo šolsko leto se je že začelo, a staro nam še vedno riše nasmehe. Novica o uspehu naših maturantov bo še dolgo grela njihova in profesorska srca. Kako bi na kratko opisali rezultate mature, so bila pričakovanja dosežena?
Rezultati mature 2015 so preprosto odlični in tudi v skladu s pričakovanji. Zelo smo veseli števila zlatih maturantov - kar sedem na poklicni in sedem na splošni maturi. Prvič v zgodovini šole smo imeli zlato maturantko tudi na izobraževanju odraslih. Vsi trije programi, ki jih izvajamo, so dosegli nadpovprečno število točk. Zelo bom vesel podobnih rezultatov na maturi 2016 in verjamem v dijake četrtega letnika, da so sposobni nadaljevati standarde, ki so jih postavljali dijaki pred njimi.
Tudi ostali dijaki so tekom leta vložili v svoje delo ogromno energije. Je kaj takega, kar vam je ostalo v spominu, po čemer si boste preteklo leto še posebej zapomnili?
Da, v šolskem letu smo imeli precej državnih prvakov na mnogih različnih tekmovanjih, tudi raziskovalne naloge so bile odlične. V spominu nam bo ostala predvsem zelo zahtevna organizacija in izvedba mednarodnega mladinskega parlamenta alpske konvencije. Dogodek, v katerem je bilo vključenih več kot sto dijakov in okoli trideset spremljevalcev iz osmih različnih držav, je odlično uspel. Gostili smo jih cel teden in verjamem, da smo se pokazali v najboljši luči, zato je ta dogodek nekako v ospredju.
Tudi med mejnikom med šolskima letoma, dvomesečnimi počitnicami, se je na šoli veliko dogajalo. Izvedlo se je kar nekaj projektov in večjih obnov. Tako so stene v nekaterih učilnicah sveže prepleskane, narejen je pump poligon za kolesarje, razvija se učilnica na prostem, nenazadnje pa je v teku tudi obnova telovadnice. Smo našteli vse? Nam lahko poveste kaj več o slednjem projektu?
Med počitnicami smo za potrebe športne vzgoje prenovili še zadnjo dijaško garderobo. Poudariti je treba, da je bila obnova izvedena s soudeležbo šolskega sklada. Kupili smo nov kombi za potrebe kuhinje, prepleskali njene stene ter zidove nekaterih učilnic, kot ste že lahko opazili. Uredili smo kabinet nemškega jezika, v katerem bo pouk manjših skupin in pouk glasbe ter inštrumentov, urejamo pa tudi okolico šole. Največji “zalogaj”, zapleten, kompleksen in najdražji v primerjavi z ostalimi, predstavlja sanacija telovadnice. To je bil nujno potreben projekt, saj so zaradi zamakanja strehe nastale hude poškodbe parketa, pa tudi nosilni stebri so bili že nagniti. Učilnica na prostem nastaja, zaključen je že prvi del - ureditev ograje. Drugi bo narejen še v tem šolskem letu. Mislim, da bo dijakom na voljo po prvomajskih počitnicah.
Slišali smo tudi, da se je pripetila “nesreča” na parketu že na novo polakirane telovadnice. Nam lahko bolj podrobno razložite, kaj se je zgodilo?
Gre za nesrečen splet okoliščin. Izvajalci zamujajo s celotnim projektom. “Povozili” so roke, tako da je to del krivde. Ta pa je tudi na delavcih, ker so slabo zaščitili delovni prostor. Ko so polakirali, telovadnice niso zaklenili, ampak so vrata le priprli. Nenapovedano so prišli najemniki, čeprav smo z njimi dogovorjeni, da nam svoj prihod vnaprej sporočijo. Hodili so po sveže lakiranem parketu, na kar nismo imeli vpliva.
Bo parket treba znova prelakirati?
Ja, parket bo potrebno znova polakirati, ugotavljamo pa še “cel kup” drugih manjših napak. Predvsem je težavno to, da ne vemo, kdaj se bo zadeva zaključila. Pouk že poteka, pa tudi najemniki so popoldne že začeli hoditi. Glede zaključka del pa izvajalec pravi: “Ne vem, kdaj bodo dela končana, verjetno v času počitnic.”
Še eden izmed projektov, ki je pritegnil našo pozornost, je nova učilnica na prostem. Ideja za le-to se je v mnogih glavah pletla že kar nekaj časa, zdaj pa končno prihaja do realizacije. Kakšen doprinos bo imela k pouku?
Učilnica na prostem je samo del v mozaiku, ki bo dopolnil manjkajočo dimenzijo. Arhitekturno je naša šola zelo štirioglata in zaprta v primerjavi s šolsko okolico; torej z dvorišči, zelenico …
Projekt nastaja v sodelovanju z mladimi kamniškimi arhitekti, združenimi v skupino Štajn, ki jo vodi naš bivši dijak. On je zasnoval tudi rešitev tega problema – torej kako povezati šolo in okolico. Načrtuje se še ena učilnica na prostem, oziroma nekakšen polkrožni prostor za druženje, kjer bi dijaki lahko pojedli malico v času glavnih odmorov. Pokazal nam je načrte in razložil: Krožni podesti so dvignjeni od tal. Na njih bi se lahko sedelo ali pa bi dijakom služili kot mize za pisanje. Pred izhodom (v jedilnici) bodo v notranjosti pripravljene blazine, ki bi jih ob vračanju vrnili. Tako da neka dodana vrednost gotovo bo.
Načrtovana je tudi nova polkrožna kolesarnica. Zaradi štirioglatosti šole potrebujemo okrogle objekte v njeni okolici, da bi razbili njeno robatost. Pripravlja se tudi načrt za fitnes na prostem, ki naj bi bil na zelenici nad stadionom. V notranjosti šole bodo nastali kotički za druženje in delo skupin. V zaklonišču je še ena učilnica, ki bi jo morali urediti, da bo prijazna in privlačna za dijake. Načrtujemo pa seveda še veliko drugih manjših projektov.
Ko smo se med počitnicami peljali mimo šole, smo radovedno pogledovali tudi po gradbišču ob cesti. Tam zdaj stoji nov pump poligon (t. j. razgibana kolesarska proga, po kateri se kolesari brez poganjanja s pedali). Komu je namenjen in zakaj se je šola odločila, da ga postavi?
Poligon za kolesarje oz. pump poligon je projekt kolesarskega kluba Kamnik. Že več časa so imeli težave z iskanjem lokacije za postavitev proge, Občina jim pri tem ni pomagala. Slučajno smo prišli v stik in jim v zameno za prostor postavili pogoj, da nam uredijo okolico - torej, porežejo odvečna drevesa, počistijo grmovje, nasadijo novo travo … Mislim, da je to “win & win” situacija. Šola projekta ne financira, zavezala se je samo, da zagotovi ograjo do prenovljene strehe na telovadnici za njeno zaščito. Zaradi varnostnih ukrepov bomo zagotovili tudi svetilke. Moj osebni pogled na te projekte je, da mora biti šola povezana z lokalnim okoljem, njena igrišča pa na voljo vsem, ki jih želijo kulturno uporabljati.
Verjetno so ti projekti za šolo precejšen finančni zalogaj. Smemo vprašati, od kod ste črpali sredstva za posege?
Zaradi finančne krize si z ministrstvom ne moremo pomagati, tako da smo bili v večini sami. Vseh projektov se lotimo skrbno in težko prislužen denar porabimo racionalno. Potrebno se je znajti, kot recimo s sodelovanjem s kolesarskim klubom. Uspešno znižujemo stroške na šoli: pri ogrevanju, elektriki ... Povečujemo pa tudi delež sredstev pridobljenih na trgu. Naša kuhinja je bila pred petimi leti po obsegu pol manjša, zdaj pripravimo veliko več obrokov. Oskrbujemo osnovne šole in vrtce ter tako nekaj prislužimo. Sredstva za manjše investicije pa črpamo tudi iz programa izobraževanja odraslih.
Nam izdate, kakšni so načrti za naprej? Boste kakšen projekt še razširili, začeli kakšnega novega?
V naslednjem koledarskem letu bo dokončana učilnica na prostem, prepleskali bomo tudi jedilnico, ki je edini skupni še neprepleskani prostor. Uredili bomo nekaj učilnic, največji poseg naslednjega leta bo zagotovo prenova dveh naravoslovnih učilnic ter kabineta za biologijo. Če bo sredstev dovolj, pa se bomo lotili še odtočnih cevi za meteorno vodo in nekaterih za kanalizacijo.
Na šoli je za obšolske dejavnosti, povezane s športom, dobro poskrbljeno. Kolikor vemo, se v svojem prostem času tudi Vi pogosto ukvarjate s športom. Mnogi se spomnimo, da ste nas na kamniškem bazenu učili plavati. Pred kratkim ste opravili Ironmana (t. j. daljša triatlonska dirka, na kateri udeleženci brez prestanka 4 kilometre poti preplavajo, 180 prekolesarijo in nato še 42 pretečejo). Nam lahko poveste kaj več o tem?
Po duši sem športnik, kljub že dolgoletnim težavam s hrbtenico, pri čemer pa služba, ki zahteva veliko sedenja, ne pomaga veliko. Letos sem se odločil in uspel izboljšati svojo fizično pripravljenost, kar mi pomaga pri pogosto stresnem delu. Skromno nas popravi, da sta s prijateljem premagala polovičnega Ironmana.
Prejšnji teden smo zaključili s krstom fazanov. Letos jih je bilo še posebej veliko. Ste pričakovali tolikšno povpraševanje pri vpisu? Zakaj mislite da se je toliko dijakov odločilo prav za to šolo?
Krst je bil izpeljan na nivoju. Zasluge gredo dobro organiziranemu 4. b razredu, ki se je lepo potrudil. Dijakov prvih letnikov je največ po številu — za en oddelek več jih je kot ostalih. Moj načrt predvideva, da bi bilo na šoli v vseh letnikih osem oddelkov, torej skupaj 32, kar je zgornja meja šolskih zmožnosti. Predvidevam, da nam bo to uspelo doseči v treh letih. Zakaj je dijakov več, je po mojem mnenju splet več dejavnikov. Smo uspešni, dijaki se v šoli dobro počutijo, dobivam tudi vedno več pozitivnih povratnih informacij s strani dijakov in staršev. Veliko ponujamo in smo zahtevni, ampak jaz zmeraj pravim, da je biti zahteven dobro — bojte se tistih, ki zahtevajo malo.
Tudi sami ste nekoč greli klopi kamniške gimnazije. Se Vam je kdaj sanjalo, da boste nekoč njen ravnatelj? Se spomnite svojega prvega dne? Kako je potekalo fazaniranje? Ste tudi takrat imeli krst fazanov?
V mojih časih se je šola imenovala Srednja ekonomsko-naravoslovna šola Rudolfa Maistra (SENŠRM). Takrat nisem imel pojma, da bom postal pedagog, kaj celo ravnatelj. V mislih sem imel popolnoma druge stvari. Moj prvotni načrt je bil študirati ekonomijo, to področje me je tudi zanimalo. Potem sta splet okoliščin in odločitev v ključnih trenutkih pripeljala do tega, da sem se odločil za fakulteto za šport. In zdaj sem tukaj.
Svojih dni kot fazan se zelo dobro spominjam. Takrat so nas “mučili” — dijaki višjih letnikov so nas peljali na stranišče in zmočili glavo. Kdor se je upiral, pa ga je čakalo še kaj hujšega. Cel teden smo domov hodili z mokrimi glavami. Nasmeje se nam. Vi ste jo kar dobro odnesli. Čeprav sem “kasiral“ mokre glave, se mi je to zdelo “trapasto” in kasneje nikoli nisem “mučil” mlajših. Uradnega krsta, kakršen je bil v petek, nismo imeli. Nekoč so se starejši dijaki preprosto naveličali in odnehali. “Mučili” so samo fante, res redko kdaj tudi katero dekle.
Bi za konec kaj posebnega sporočili našim dijakom?
Večkrat in povsod rad izpostavim, da imamo na šoli ogromno krasnih dijakov. Vedno več jih je, česar sem vesel. Sporočam naslednje, kar je tudi moje vodilo: Kar koli delaš, se potrudi po svojih najboljših močeh in za sabo pusti pozitivne stvari — slej ko prej se to opazi. Bodite pridni, prizadevni, aktivni, vse, samo ne bodite leni. To je nekaj najslabšega in brez pozitivnih posledic!
Hvala za Vaš čas in odgovore, ki ste nam jih namenili. Želimo Vam uspešno in čim manj stresno šolsko leto!
Avtorji: Matija Grkman, Maja Toni, Gašper Tonin
Fotograf: Andrej Kuhelj