IZ KAMNIKA V HANGČOU / 杭州市
Gospa Gaby Drewes, programska učiteljica za DSD (nemško jezikovno diplomo), se po sedmih letih na naši šoli poslavlja in odpravlja na novo delovno mesto na daljno Kitajsko. Naši dijaški novinarji so ji pred odhodom postavili nekaj vprašanj.
Zakaj ste se pred sedmimi leti odločili za Slovenijo?
Srečno naključje me je privedlo v Slovenijo. Pravzaprav sem že takrat želela oditi na Kitajsko ali v katero drugo azijsko državo, vendar ni bilo prostih mest za programskega učitelja.
S kakšnimi vtisi zapuščate po sedmih letih Slovenijo in Kamnik?
Slovenija je majhna, zasanjana dežela zelo prijaznih ljudi. Ljubim naravo in veliko možnosti kakovostnega preživljanja prostega časa. Tukaj se gost počuti dobrodošel, saj je gostoljubje zelo pomembno. Slovenija ponuja vse, kar človek potrebuje za srečo. Vreme je čudovito, nakupovalne možnosti enkratne, številna športna društva nudijo možnosti za športno udejstvovanje, prometne zveze so izvrstne in glavno mesto se ponaša s čudovito atmosfero. V Kamniku mi je še posebej pri srcu pogled na gore.
Kaj vas je najbolj prevzelo? Boste kaj pogrešali?
Prevzelo me je, kako hitro se tujec lahko vključi v družbo. Ljudi odlikuje strpnost in pripravljenost sprejeti druge, pripravljenost pomagati je samoumevna. Z angleščino kot jezikom sporazumevanja se vedno znajdeš, kajti Slovenci zelo dobro govorijo angleško. Nikoli nisem imela občutka, da je kakšen kraj prenatrpan ali da je neko okolje neprijazno. Tudi slovensko sproščenost in prijazne, poštene obraze bom pogrešala… in to je zagotovo tudi razlog, zakaj se bom nekoč vrnila.
Kje vidite največje razlike med slovenskimi in nemškimi dijaki in šolami?
Nisem prepričana, da obstajajo velike razlike. Tako v Sloveniji kot v Nemčiji imamo učno dobre in šibkejše dijake, dijake iz problematičnih družin in dijake, ki zelo veliko vlagajo v šolsko delo. Prav tako poznamo različne oblike šol in strokovnih področij. V obeh deželah so dijaki v puberteti, kar se odraža na pripravljenosti sposobnosti za delo. Več razlik je v obeh šolskih sistemih.
Pot vas sedaj vodi na Kitajsko. Zakaj?
Kitajska je že več kot 40 let dežela mojih sanj. Vedno sem želela uresničiti svoje življenjske sanje in poskusiti vsaj za krajši čas živeti in delati na Kitajskem. Rada bi videla, kakšni sta azijska mentaliteta in kultura, še posebej pa me zanima kitajski šolski sistem. To bo sedaj postalo resničnost. Živi rajši svoje sanje kot da sanjaš o svojem življenju.
Kdaj se spet vidimo?
Obljubila sem si, da se po Kitajski spet vrnem v Slovenijo, vendar ne vem, kdaj. Ne prej kot v enem letu, toda najkasneje v treh letih.
Srečno pot in vse dobro na novem delovnem mestu.
Zakaj ste se pred sedmimi leti odločili za Slovenijo?
Srečno naključje me je privedlo v Slovenijo. Pravzaprav sem že takrat želela oditi na Kitajsko ali v katero drugo azijsko državo, vendar ni bilo prostih mest za programskega učitelja.
S kakšnimi vtisi zapuščate po sedmih letih Slovenijo in Kamnik?
Slovenija je majhna, zasanjana dežela zelo prijaznih ljudi. Ljubim naravo in veliko možnosti kakovostnega preživljanja prostega časa. Tukaj se gost počuti dobrodošel, saj je gostoljubje zelo pomembno. Slovenija ponuja vse, kar človek potrebuje za srečo. Vreme je čudovito, nakupovalne možnosti enkratne, številna športna društva nudijo možnosti za športno udejstvovanje, prometne zveze so izvrstne in glavno mesto se ponaša s čudovito atmosfero. V Kamniku mi je še posebej pri srcu pogled na gore.
Kaj vas je najbolj prevzelo? Boste kaj pogrešali?
Prevzelo me je, kako hitro se tujec lahko vključi v družbo. Ljudi odlikuje strpnost in pripravljenost sprejeti druge, pripravljenost pomagati je samoumevna. Z angleščino kot jezikom sporazumevanja se vedno znajdeš, kajti Slovenci zelo dobro govorijo angleško. Nikoli nisem imela občutka, da je kakšen kraj prenatrpan ali da je neko okolje neprijazno. Tudi slovensko sproščenost in prijazne, poštene obraze bom pogrešala… in to je zagotovo tudi razlog, zakaj se bom nekoč vrnila.
Kje vidite največje razlike med slovenskimi in nemškimi dijaki in šolami?
Nisem prepričana, da obstajajo velike razlike. Tako v Sloveniji kot v Nemčiji imamo učno dobre in šibkejše dijake, dijake iz problematičnih družin in dijake, ki zelo veliko vlagajo v šolsko delo. Prav tako poznamo različne oblike šol in strokovnih področij. V obeh deželah so dijaki v puberteti, kar se odraža na pripravljenosti sposobnosti za delo. Več razlik je v obeh šolskih sistemih.
Pot vas sedaj vodi na Kitajsko. Zakaj?
Kitajska je že več kot 40 let dežela mojih sanj. Vedno sem želela uresničiti svoje življenjske sanje in poskusiti vsaj za krajši čas živeti in delati na Kitajskem. Rada bi videla, kakšni sta azijska mentaliteta in kultura, še posebej pa me zanima kitajski šolski sistem. To bo sedaj postalo resničnost. Živi rajši svoje sanje kot da sanjaš o svojem življenju.
Kdaj se spet vidimo?
Obljubila sem si, da se po Kitajski spet vrnem v Slovenijo, vendar ne vem, kdaj. Ne prej kot v enem letu, toda najkasneje v treh letih.
Srečno pot in vse dobro na novem delovnem mestu.
