Jezik je ključ do srca
Razmišljanje po recitalu ob kulturnem prazniku
Slovenci smo menda edini narod, ki obeležuje praznik kulture. En cel dan ji posvetimo in ob njem razpredamo o pomenu kulture in umetnosti. Kaj pa dan prej in vse tiste potem? Se zavedamo, da je skrb za kulturo odraz naše zrelosti, najmočnejša povezava naroda v času svetovnih prepihov in globalizacije, da je porok naše prihodnosti?
Kultura ima neizmerno moč, ki nam je, kljub majhnosti ali prav zato, pomagala ohraniti svoj jezik in identiteto. Nam bo to uspelo tudi v prihodnje ob vse večjem prepletanju kultur, ekonomije in načinov komuniciranja? Kultura in jezik sta domovina, tisto nekaj, kar nas oblikuje od malega, nam vsadi vrednote, nas opremi za življenje. Izredno ponosni smo lahko, da že več kot 70 let praznujemo dan, ki nas Slovence povezuje na najgloblji ravni, na ravni jezika, ki je, kot pravi pregovor, ključ do srca, in besede, ki je obleka duše.
Da lahko stopamo do src, je potrebno veliko razumevanja, prebranih knjig, preposlušane glasbe, občudovanja človekovih stvaritev, veliko razmišljanja in vzgoje. Na GSŠRM se zato trudimo, da skrb za kulturo postavljamo ob bok znanosti in s tem oplemenitimo uspeh, merjen zgolj s številkami. Z vpletanjem kulture v šolski vsakdan negujemo nivo omike in izražanja, s posebnimi poudarki pa ga nadgrajujemo in v dijakih sejemo željo po spoznavanju, po več in boljšem.
In verjemite, mladim je to všeč: zagnani in vneto oblikujejo prireditve, nastopajo v naših recitalih, gledaliških in glasbenih predstavah, muzikalu, celo svoje knjige izdajajo, sodelujejo s časopisi in svoje poglede delijo v medijih. Poleg jezika umetnosti se naučijo govorice sodelovanja in razumevanja, zato začetna zamisel pogosto preraste v razvejano zgodbo ustvarjalne izpovedi.
Ob kulturnem prazniku vsako leto pripravijo recital in letos se je iz šolske avle prvič preselil tudi na kamniški veliki oder. Osrednja tema besednih, glasbenih in gibalnih izpovedi je bila neizpolnjena ljubezen, tema, ki je navdihovala poezijo našega največjega pesnika. A ni bila le ljubezen tista, ki je gnala Prešerna, da je s prefinjeno besedo slikal dvome, lepote in bolečino svojega časa, gnalo ga je tudi spoštovanje do jezika. Do slovenščine, ki jo je s svojim mojstrstvom postavil ob bok velikim evropskim jezikom. Tudi naši dijaki so želeli s tem recitalom poudariti neizmerno izpovedno moč slovenske pisane besede. Tako je bila prireditev sestavljena iz odlomkov slovenske in svetovne umetnosti, ki je bila navdahnjena z močnimi čustvi in izpovednostjo. Prav to pa lahko najbolj pristno začutimo le v maternem jeziku – in mi ga negujemo s spoštovanjem, ki si ga ta zasluži.
(Galerija; Foto: Anja Kosmač, GSŠRM PRESS)
Slovenci smo menda edini narod, ki obeležuje praznik kulture. En cel dan ji posvetimo in ob njem razpredamo o pomenu kulture in umetnosti. Kaj pa dan prej in vse tiste potem? Se zavedamo, da je skrb za kulturo odraz naše zrelosti, najmočnejša povezava naroda v času svetovnih prepihov in globalizacije, da je porok naše prihodnosti?
Kultura ima neizmerno moč, ki nam je, kljub majhnosti ali prav zato, pomagala ohraniti svoj jezik in identiteto. Nam bo to uspelo tudi v prihodnje ob vse večjem prepletanju kultur, ekonomije in načinov komuniciranja? Kultura in jezik sta domovina, tisto nekaj, kar nas oblikuje od malega, nam vsadi vrednote, nas opremi za življenje. Izredno ponosni smo lahko, da že več kot 70 let praznujemo dan, ki nas Slovence povezuje na najgloblji ravni, na ravni jezika, ki je, kot pravi pregovor, ključ do srca, in besede, ki je obleka duše.
Da lahko stopamo do src, je potrebno veliko razumevanja, prebranih knjig, preposlušane glasbe, občudovanja človekovih stvaritev, veliko razmišljanja in vzgoje. Na GSŠRM se zato trudimo, da skrb za kulturo postavljamo ob bok znanosti in s tem oplemenitimo uspeh, merjen zgolj s številkami. Z vpletanjem kulture v šolski vsakdan negujemo nivo omike in izražanja, s posebnimi poudarki pa ga nadgrajujemo in v dijakih sejemo željo po spoznavanju, po več in boljšem.
In verjemite, mladim je to všeč: zagnani in vneto oblikujejo prireditve, nastopajo v naših recitalih, gledaliških in glasbenih predstavah, muzikalu, celo svoje knjige izdajajo, sodelujejo s časopisi in svoje poglede delijo v medijih. Poleg jezika umetnosti se naučijo govorice sodelovanja in razumevanja, zato začetna zamisel pogosto preraste v razvejano zgodbo ustvarjalne izpovedi.
Ob kulturnem prazniku vsako leto pripravijo recital in letos se je iz šolske avle prvič preselil tudi na kamniški veliki oder. Osrednja tema besednih, glasbenih in gibalnih izpovedi je bila neizpolnjena ljubezen, tema, ki je navdihovala poezijo našega največjega pesnika. A ni bila le ljubezen tista, ki je gnala Prešerna, da je s prefinjeno besedo slikal dvome, lepote in bolečino svojega časa, gnalo ga je tudi spoštovanje do jezika. Do slovenščine, ki jo je s svojim mojstrstvom postavil ob bok velikim evropskim jezikom. Tudi naši dijaki so želeli s tem recitalom poudariti neizmerno izpovedno moč slovenske pisane besede. Tako je bila prireditev sestavljena iz odlomkov slovenske in svetovne umetnosti, ki je bila navdahnjena z močnimi čustvi in izpovednostjo. Prav to pa lahko najbolj pristno začutimo le v maternem jeziku – in mi ga negujemo s spoštovanjem, ki si ga ta zasluži.
(Galerija; Foto: Anja Kosmač, GSŠRM PRESS)