MIMO NAS HODIJO V BOLJŠI SVET
Dandanes imamo ljudje neznatno moč. Le-ta je mnogo večja, kot si sami morda mislimo. Svet se namreč v zadnjih dveh stoletjih tehnološko vse bolj razvija in postaja bolj in bolj povezan. To med drugim omogoča moderna tehnologija in številne medijske platforme v obstanku. Tako o dogajanju širom sveta izvemo veliko več, kot je bilo možno generacijam naših predhodnikov. Dandanes skoraj takoj, ko se nekje na svetu zgodi primer kršenja temeljnih človekovih pravic, to izvemo. Kaj pa lahko storimo? Kaj lahko stori en sam posameznik? Kaj lahko mi storimo za pravice soljudi? Pravi se - v slogi je moč. Prav to še kako drži, vsaj za skupine ljudi, ki so se odločile in povezale v mednarodne organizacije, da zatiranim ponudijo svojo roko. Leta 1961 je na podzemni železnici v Londonu neki odvetnik bral članek o dveh Portugalcih, zaprtih, ker sta nazdravila svobodi. Ta mož je bil Peter Benenson, človek, ki je ustanovil Amnesty International.
Več kot pol stoletja pozneje, januarja 2019, so na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra dijaki tretjega letnika programa predšolska vzgoja gostili prav posebna gosta - Sama Selimovića in Urško Česnik predstavnika slovenske Amnesty International, ki sta se nam pridružila, da nam približata delo te človekoljubne organizacije.
Z dijaki sta govorila o emancipatornem boju, o tem, kako si je moral človek pravice pridobiti, le-te mu namreč niso bile podeljene kar tako. Poudarila sta, da se mora človek svojih pravic zavedati, da lahko ugotovi, da so mu kršene, ali kdaj so kršene njegovemu sočloveku. Kjerkoli na svetu že smo, povsod nas ščiti splošna deklaracija človekovih pravic. Predstavila sta nam prispevek deklice Malale in ostalih posameznikov, ki so mnogo prispevali k boju za enakovrednost in pravičnost. Te osebe so bile in so prav take kot mi, toda kaj njih potem loči od nas? Volja, da so stopili s področja svojega udobja in se izpostavili tudi za druge.
Zelo plastičen vpogled v pereče kršitve človekovih pravic po svetu, izkušnjo preganjanosti, bega in zatiranja smo pridobili na poseben način -z očali za virtualno resničnost. Tistega, ki si jih je nadel, so prestavila na kamen ob morski obali, morje je šumelo, valovi so se pozibavali, na obzorju se je pojavil običajen gumenjak, primeren za večjo družino. Ko se je približal, si lahko videl, da na njem ni družine, pač pa kakih 30 mladih moških. Vsak s svojo zgodbo so se bližali obali in za sabo puščali svet, ki jih je pustil na cedilu. V 3D prikazu so se drenjali okoli tebe, sedečega na obali, padali so, se objemali, bali, pričakovali. Mimo nas hodili – v boljši svet?
Izkušnja, ki bo še dolgo odmevala v nas. In kaj bomo storili?
Več kot pol stoletja pozneje, januarja 2019, so na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra dijaki tretjega letnika programa predšolska vzgoja gostili prav posebna gosta - Sama Selimovića in Urško Česnik predstavnika slovenske Amnesty International, ki sta se nam pridružila, da nam približata delo te človekoljubne organizacije.
Z dijaki sta govorila o emancipatornem boju, o tem, kako si je moral človek pravice pridobiti, le-te mu namreč niso bile podeljene kar tako. Poudarila sta, da se mora človek svojih pravic zavedati, da lahko ugotovi, da so mu kršene, ali kdaj so kršene njegovemu sočloveku. Kjerkoli na svetu že smo, povsod nas ščiti splošna deklaracija človekovih pravic. Predstavila sta nam prispevek deklice Malale in ostalih posameznikov, ki so mnogo prispevali k boju za enakovrednost in pravičnost. Te osebe so bile in so prav take kot mi, toda kaj njih potem loči od nas? Volja, da so stopili s področja svojega udobja in se izpostavili tudi za druge.
Zelo plastičen vpogled v pereče kršitve človekovih pravic po svetu, izkušnjo preganjanosti, bega in zatiranja smo pridobili na poseben način -z očali za virtualno resničnost. Tistega, ki si jih je nadel, so prestavila na kamen ob morski obali, morje je šumelo, valovi so se pozibavali, na obzorju se je pojavil običajen gumenjak, primeren za večjo družino. Ko se je približal, si lahko videl, da na njem ni družine, pač pa kakih 30 mladih moških. Vsak s svojo zgodbo so se bližali obali in za sabo puščali svet, ki jih je pustil na cedilu. V 3D prikazu so se drenjali okoli tebe, sedečega na obali, padali so, se objemali, bali, pričakovali. Mimo nas hodili – v boljši svet?
Izkušnja, ki bo še dolgo odmevala v nas. In kaj bomo storili?
Dan Menaše 4.A, GSŠRM PRESS
(Galerija; foto: Anja Kosmač)