Najosnovnejša želja je želja po znanju
Najosnovnejša človeška intelektualna želja je želja po znanju. Odkar vstopimo v ta svet, želimo spoznavati. Otrok se sprašuje: »Zakaj je trava zelena? Zakaj žaba lahko skoči tako daleč? Zakaj ima čokolada tako dober okus? Zakaj bi …« Množica vprašanj, ki jim nemalokrat ni videti konca. Pri nikomer se nikoli res ne končajo. Nekateri se z njimi le ne ukvarjajo več. Drugi radovednost negujejo in jo pustijo cveteti vse življenje.
Na vsakem koraku lahko kljub vsemu nakopičenemu znanju človeštvahitro zadenemo ob vprašanje, na kateronimamo odgovora. Ob košček neznanega, ki ga ni raziskal še nihče. Včasih nas ta meja med gotovimin negotovim, skrivnostnim, tako pritegne, da se ji posvetimo, jo poskušamo osvetliti z več različnih strani in jo v polnosti doumeti.
Takega raziskovanja se nas je letos lotilo tudi kar nekaj dijakov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Raziskovalo nas je kar sedem pod mentorstvom osmih mentorjev. Izdelali smo pet nalog, ki so sodelovale na tekmovanju Znanost mladini. 30. marca je potekalo regijsko tekmovanje na Gimnaziji Litija, s katerega so se vse naloge uvrstile v naslednji krog tekmovanja, iz katerega so bile nekatere izbrane za državno tekmovanje. Najboljše so se med seboj v svojih področjih raziskovanja med seboj pomerile 15. maja v Murski Soboti na že 51. srečanju Mladih raziskovalcev Slovenije. Bronasto priznanje sta prejeli dve nalogi: »Kdo je prvak – žaba ali človek?«Veronike Vodnik in »Primerjava vpliva energijske pijače, energijske čokolade inplacebo učinka na reakcijski čas dijakov«, ki jo je izdelal Luka Eržen. Srebrno priznanje je prejela naloga »Z drevesi do boljšega življenja v urbanem okolju«, ki sta jo izdelala Katja Krašovec in Blaž Zupančič.
Zlato priznanje in prvo mesto na svojem področju pa sta zasedli dve nalogi. Prvo je izdeloval že utečeni trio raziskovalcev, ki ga sestavljajo Tadej Medved, Gašper Tonin in Rok Peterlin – proučevali so območje Kamnika, naslov njihove naloge pa je »Zemeljski plazovi v kamniški občini«. Zlato priznanje pa je prejela tudi naloga s področja slovenščine »Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust /Stavčna metafora v poeziji Franceta Balantiča/«, ki jo je izdelal Gašper Tonin.
Na vsakem koraku lahko kljub vsemu nakopičenemu znanju človeštvahitro zadenemo ob vprašanje, na kateronimamo odgovora. Ob košček neznanega, ki ga ni raziskal še nihče. Včasih nas ta meja med gotovimin negotovim, skrivnostnim, tako pritegne, da se ji posvetimo, jo poskušamo osvetliti z več različnih strani in jo v polnosti doumeti.
Takega raziskovanja se nas je letos lotilo tudi kar nekaj dijakov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Raziskovalo nas je kar sedem pod mentorstvom osmih mentorjev. Izdelali smo pet nalog, ki so sodelovale na tekmovanju Znanost mladini. 30. marca je potekalo regijsko tekmovanje na Gimnaziji Litija, s katerega so se vse naloge uvrstile v naslednji krog tekmovanja, iz katerega so bile nekatere izbrane za državno tekmovanje. Najboljše so se med seboj v svojih področjih raziskovanja med seboj pomerile 15. maja v Murski Soboti na že 51. srečanju Mladih raziskovalcev Slovenije. Bronasto priznanje sta prejeli dve nalogi: »Kdo je prvak – žaba ali človek?«Veronike Vodnik in »Primerjava vpliva energijske pijače, energijske čokolade inplacebo učinka na reakcijski čas dijakov«, ki jo je izdelal Luka Eržen. Srebrno priznanje je prejela naloga »Z drevesi do boljšega življenja v urbanem okolju«, ki sta jo izdelala Katja Krašovec in Blaž Zupančič.
Zlato priznanje in prvo mesto na svojem področju pa sta zasedli dve nalogi. Prvo je izdeloval že utečeni trio raziskovalcev, ki ga sestavljajo Tadej Medved, Gašper Tonin in Rok Peterlin – proučevali so območje Kamnika, naslov njihove naloge pa je »Zemeljski plazovi v kamniški občini«. Zlato priznanje pa je prejela tudi naloga s področja slovenščine »Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust /Stavčna metafora v poeziji Franceta Balantiča/«, ki jo je izdelal Gašper Tonin.