Naravoslovna ekskurzija

Srbija je dežela živahnih mest in neokrnjene narave, srednjeveških samostanov in bogate zgodovine, toplih in ponosnih ljudi, »jugozabave z muzičari«, boemstva in domačih restavracij, vročega temperamenta, preprostosti in domačnosti. Kot tudi rojstna država svetovno znanega znanstvenika, izumitelja, elektrotehnika, strojnika, fizika in futurista, Nikole Tesle, ki je po enciklopediji Britannica uvrščen med 10 najbolj vplivnih mož v zgodovini.

Zato je bila to idealna destinacija, kam na ekskurzijo odpeljati mlade naravoslovce.

Profesorji Suzana Perhavec, Cirila Jeras in Lojze Vrankar so ob koncu ekskurzije na vprašanje kaj jim je bilo všeč oz. kaj jim je najbolj ostalo v spominu, povedali tole:

Tako smo se torej vsi naravoslovni in pustolovski navdušenci, dijaki 2. in 3. letnika GSŠRM Kamnik, 12. decembra 2019 že navsezgodaj zjutraj odpravili v smeri samega srca bivše "Juge". Prva destinacija je bil Zagreb, prestolnica Hrvaške. Obiskali smo Tehnični muzej (Tehnićki muzej) s planetarijem, si ogledali nekaj poskusov Teslovih izumov, se podali skozi rudnik, spremljali evolucijo avtomobilov, motorjev ter letal. Nadaljevali smo z muzejem iluzij, ki se je poigral z našimi možgani in našim dojemanjem okolice. Sprehodili smo se do glavnega trga ter si nato še sami malo ogledali Zagreb v vsej božični veličini. Sledila je dolga vožnja do Beograda, kjer smo se namestili v hotelu M ter povečerjali.

Naslednji dan smo po zajtrku z lokalno vodnico zakorakali v » belo« mesto. Najprej smo obiskali največjo pravoslavno cerkev, cerkev sv. Save na Vračarju, se sprehodili do trdnjave Kalemegdan ter našli mesto, 'kjer v Donavo Sava se bistra izlije' (F. Prešeren). Od tam smo imeli lep razgled na most na Adi, imenovan tudi Slovenski most, ki je delo slovenskega arhitekta Petra Gabrijelčiča in konstruktorja Viktorja Marklja in že velja za novi simbol Beograda. Zgrajen je po principu harfe – most visi na poševnih kablih, ki omogočajo velike razpone z razmeroma malo uporabljenega materiala. Sledil je sprehod po glavni beograjski promenadi, ulici Kneza Mihajla, kjer je veliko lepih, a dragih trgovin, galerij, knjigarn, predvsem pa srbskih pleskavic. Od tam smo se napotili v Muzej Nikole Tesle, kjer nam je bilo prikazanih nekaj njegovih izumov, povezanih z elektriko. Ogledali smo si film, v katerem smo spoznali njegovo osebnost in življenje. V muzeju se poleg izumov nahajajo tudi dokumenti, skice, slike ter njegovi osebni predmeti, kot so oblačila, čevlji, naočniki, pero, … pa tudi njegov pepel. Zatem smo se popeljali na Dedinje ter križarili po ulicah z rezidencami najpomembnejših beograjskih politikov. Predvsem zanimiv je bil kontrast lepih, mogočnih in urejenih vil na eni strani, ter zapuščenih, zaraščenih in zanemarjenih na drugi. Vstopili smo v Hišo cvetja, kjer je Titov grob, muzej poln štafetnih palic, ki jih je nosila mladina na praznovanje njegovega rojstnega dneva, 25. Maja, vse do leta 1987, in daril, ki jih je prejel s strani lastne države, kot tudi s strani drugih. Ker smo bili še prezgodnji, da bi šli lahko na večerjo, smo se sprehodili tokrat še po večerni ulici Kneza Mihajla, v popolni pripravljenosti na božič in novo leto, osvetljeni z nešteto lučkami in stojnicami, ki so prodajale kuhano vino, šale in rokavice in slaščice.  Poskusite si zamisliti, ali je kaj boljšega od večerje ob starograjskih pesmih v znanem zabavišču v boemskem delu Beograda, imenovanem Skadarlija, kjer vlada odlična hrana, super vzdušje ter živa glasba po naših željah ob naših mizah.

Zadnji dan se je pričel z ogledom živalskega vrta v Beogradu. Živali, več kot očitno navajene človeške družbe, so nam pozirale še preden smo se jim dobro približali. Ko smo preučili telesno zgradbo pravih ptic, smo se odpravili še na ogled mnogo večjih kovinskih ptic, ki dandanes vladajo nebu. Na eni strani smo imeli Letališče Nikole Tesle z modernejšimi primerki, a nas je bolj zanimala druga stran ceste, kjer se nahaja Muzej letalstva (Muzej vazduhoplovstva, Beograd) z letali, katerih vladavina nebu se je v večini že končala. Profesorji so si zaželeli turbulentnega poleta s tako imenovano "Lepotico Neba" (Aviation Se.210 Caravelle VIN), prvim reaktivnim potniškim letalom, ki ga je imela Jugoslavija v floti JAT-a. Po njihovem pristanku se je začela nova, dobrih 8 ur trajajoča, pustolovščina - vožnja proti domu, kamor smo se odpeljali z glavami, polnimi novega znanja, poznanstev, izkušenj in lepih spominov.   (Galerija; foto: Anja Kosmač, 3.a)