Ob dnevu žena

Obeleževanje dneva žena se je začelo na pobudo nemške feministke Clare Zetkin. Praznik, ki v ospredje postavlja boj za pravice žensk – za njihovo družbeno, ekonomsko in politično enakopravnost, je star dobro stoletje. Prizadevanja izjemnih  žensk na različnih področjih družbenega življenja so  pogosto privedla tudi do izgube osebne svobode ali celo življenja. Zgodovina emancipacijskega gibanja sega v 19. stoletje. Leta 1857 je bil v New Yorku organiziran prvi ženski shod proti slabim delovnim pogojem in ekonomskemu izkoriščanju ženskih delavk. Praznik je tako nastal tudi kot spomin na več kot 140 žensk, ki so svoje življenje izgubile v požaru v newyorški  tekstilni tovarni, mnoge ženske na javnih shodih pa so tudi fizično pretepali ali pa celo ubili. 8. marec  so prvič v zgodovini praznovali v ZDA leta 1909, Združeni narodi pa so v 70. letih ta dan razglasili za mednarodni dan žensk. 

V tem času se je položaj žensk v marsičem izboljšal; dobile so volilno pravico, imajo dostop do izobraževanja, vključene so na trg dela, lahko se svobodno odločajo o rojstvu otrok. Njihova vloga se je iz zasebne sfere razširila tudi v javno življenje; poleg skrbi za dom in družino lahko ženske delujejo v politiki, podjetništvu, znanosti in umetnosti.

Naj omenimo le nekaj junakinj »pozabljene polovice«, ki so s svojim delom pustile ogromen pečat v slovenskem prostoru in prispevale k prepoznavnosti in večji družbeni moči žensk.  

Pavla Jesih – pionirka v alpinizmu in kinematografiji,

Evgenija Šumi – pionirka slovenskega podjetništva,

Alma Karlin – svetovna popotnica, pisateljica in pesnica,

Ana Mayer Kansky – prva doktorantka Univerze v Ljubljani, znanstvenica,

Franja Tavčar – dobrotnica in voditeljica ženskih društev,

Ivana Kobilica – slikarka,

Elvira Dolinar – pacifistka, feministka,

Zala Zarana – prva slovenska filmska igralka v Hollywoodu.

V današnjem zahodnem svetu so moški in ženske pravno-formalno izenačeni, njihova enakopravnost je pomembna družbena vrednota. Kljub temu praznik 8. marca ohranja svoj pomen. Zavedati se moramo, da pravice niso samoumevne in dane od vedno in za vedno, temveč so bile pridobljene s prizadevanji pogumnih žensk in moških v preteklosti. Še danes moramo biti pozorni na neenakosti v družbi. Ženske so denimo zaradi svoje dvojne vloge in razpetosti med družino in kariero bolj obremenjene, gospodinjsko delo še vedno ostaja domena žensk, soočajo se s plačnimi nesorazmerji in manjšo zastopanostjo na vodilnih položajih, pogosteje so žrtve spolnega in družinskega nasilja … Te družbene razlike moramo znati prepoznati in se še naprej truditi za doseganje enakopravnosti vseh ljudi. Senzibilnost je pomembna tako v domačem kot službenem okolju, v medijskem diskurzu in v politični sferi odločanja. Nikakor pa ne moremo mimo dejstva, da sta ključno vlogo pri izboljšanju položaja žensk in tudi moških ter pri gradnji pravičnejše in enakopravnejše družbe imela dostop do izobrazbe in zaupanje v moč znanja.

»Ne želim si, da bi ženske imele moč nad moškimi, ampak nad sabo,« je že v 18. stoletju dejala pisateljica Mary Wollstonecraft; njena misel je aktualna še danes.

Naj 8. marec ne bo zgolj dan v letu, ko se spominjamo žensk in jih simbolno obdarujemo s cvetjem, jim namenimo prijazno besedo in misel, temveč naj bo prizadevanje za pravičnejšo in enakopravnejšo družbo del kolektivnega zavedanja in ravnanja.

Pripravila Nina Jelić Bizjak

Radijo RUDI ob dnevu žena