OGLED FILMA PRAVA CENA
1. aprila 2016 je na GSŠRM potekal Eko dan. Poleg vseh zanimiv stvari, ki smo jih dijaki počeli, smo si ogledali film z naslovom Prava cena.
Film prikazuje kruto realnost izdelave oblačil, revščino in strah, njegov glavni namen pa je, da spremenimo odnos do tega, kar nosimo.
Kaj je pravzaprav moda za nas? Je naše osebno sporočilo, z njo se predstavljamo in nas opisuje. Nikoli se ne vprašamo, kaj stoji za vsem tem in kdo je zaslužen, da ta oblačila prispejo v trgovine.
Današnja tekstilna industrija se je močno spremenila. Amerika je včasih izdelovala kar 95% svojih oblačil, danes jih samo še 3%. Ostalo izdelajo v ‘’tretjem’’ svetu
(Kitajska, Indija…). Tam cene vedno bolj padajo, saj bogate znamke oblačila naročijo tam, kjer je najceneje. Če nisi poceni, posla zagotovo ne boš dobil.
Ljudska republika Bangladeš je zelo znana po svoji tekstilni industriji, ne dolgo nazaj je tam umrlo veliko tekstilnih delavcev zaradi slabih razmer. Kakšnemu tveganju so torej izpostavljeni najmanj plačani ljudje? Več kot 4 milijone delavcev v Daki je plačanih manj kot 3 dolarje! Predstavljajte si, da vsak dan hodite na delo, da bi lahko preživeli svojo družino in da ste ves čas izpostavljeni nevarnosti - delate z nevarnimi kemikalijami, stavbe, v katerih so šivalnice, so stare in nevarne … Temu se poskušate upreti, ampak ste takoj zatirani in utišani. Tako vsak dan živi veliko ljudi iz ‘’tretjega sveta’’.
Film nam je odprl oči tudi glede bombaža. Več kot 80% današnjega bombaža je gensko spremenjenega. Rastline so preoblikovali tako, da sprejmejo vse kemikalije. Te sicer nekaj časa delujejo in povečajo pridelek, vendar ne za dolgo. Kmetje so prisiljeni kupovati nove in nove kemikalije, s katerimi ponovno zastrupljajo zemljo. Kemikalije na bombaž pravzaprav delujejo kot droga na ljudi.
V Pandžabu v Indiji je prav zaradi teh kemikalij veliko ljudi bolnih, še posebno so škodljivemu vplivu izpostavljeni otroci. Postanejo prizadeti ali pa imajo težave z jetri, nekateri tudi umrejo. V zadnjih 16 letih pa je bilo zabeleženih kar 250.000 samomorov kmetov.
Oblačilom, ki so narejena na umazan in hiter način, tako pravimo hitra moda. Ta je tudi vir tolažbe za ljudi, saj je poceni in nas prepričuje, da imamo tako dovolj denarja, da oblačila kupimo. Ne more si vsak privoščiti bogatega študija, novega avta, razkošne hiše … si pa zato lahko majico, ki stane tri evre. V nakup nas prepričajo tudi oglasi, ki nas zavedejo z lepimi besedami.
Ta film nam je pokazal resnično in kruto ozadje današnje tekstilne industrije. Ljudje se sploh ne zavedamo, kaj nosimo, kako nam lahko to škoduje in kdo izdeluje naša oblačila. Se bomo torej s tem kar sprijaznili in podpirali takšen odnos do revnih ljudi v drugih državah? Zavedati se moramo, da nam znamka oblačil ne bo prinesla spoštovanja drugih ljudi. In vedno več novih oblačil nas zagotovo ne bo naredilo srečnih.
Iris KREČ, 1. D
Film prikazuje kruto realnost izdelave oblačil, revščino in strah, njegov glavni namen pa je, da spremenimo odnos do tega, kar nosimo.
Kaj je pravzaprav moda za nas? Je naše osebno sporočilo, z njo se predstavljamo in nas opisuje. Nikoli se ne vprašamo, kaj stoji za vsem tem in kdo je zaslužen, da ta oblačila prispejo v trgovine.
Današnja tekstilna industrija se je močno spremenila. Amerika je včasih izdelovala kar 95% svojih oblačil, danes jih samo še 3%. Ostalo izdelajo v ‘’tretjem’’ svetu
(Kitajska, Indija…). Tam cene vedno bolj padajo, saj bogate znamke oblačila naročijo tam, kjer je najceneje. Če nisi poceni, posla zagotovo ne boš dobil.
Ljudska republika Bangladeš je zelo znana po svoji tekstilni industriji, ne dolgo nazaj je tam umrlo veliko tekstilnih delavcev zaradi slabih razmer. Kakšnemu tveganju so torej izpostavljeni najmanj plačani ljudje? Več kot 4 milijone delavcev v Daki je plačanih manj kot 3 dolarje! Predstavljajte si, da vsak dan hodite na delo, da bi lahko preživeli svojo družino in da ste ves čas izpostavljeni nevarnosti - delate z nevarnimi kemikalijami, stavbe, v katerih so šivalnice, so stare in nevarne … Temu se poskušate upreti, ampak ste takoj zatirani in utišani. Tako vsak dan živi veliko ljudi iz ‘’tretjega sveta’’.
Film nam je odprl oči tudi glede bombaža. Več kot 80% današnjega bombaža je gensko spremenjenega. Rastline so preoblikovali tako, da sprejmejo vse kemikalije. Te sicer nekaj časa delujejo in povečajo pridelek, vendar ne za dolgo. Kmetje so prisiljeni kupovati nove in nove kemikalije, s katerimi ponovno zastrupljajo zemljo. Kemikalije na bombaž pravzaprav delujejo kot droga na ljudi.
V Pandžabu v Indiji je prav zaradi teh kemikalij veliko ljudi bolnih, še posebno so škodljivemu vplivu izpostavljeni otroci. Postanejo prizadeti ali pa imajo težave z jetri, nekateri tudi umrejo. V zadnjih 16 letih pa je bilo zabeleženih kar 250.000 samomorov kmetov.
Oblačilom, ki so narejena na umazan in hiter način, tako pravimo hitra moda. Ta je tudi vir tolažbe za ljudi, saj je poceni in nas prepričuje, da imamo tako dovolj denarja, da oblačila kupimo. Ne more si vsak privoščiti bogatega študija, novega avta, razkošne hiše … si pa zato lahko majico, ki stane tri evre. V nakup nas prepričajo tudi oglasi, ki nas zavedejo z lepimi besedami.
Ta film nam je pokazal resnično in kruto ozadje današnje tekstilne industrije. Ljudje se sploh ne zavedamo, kaj nosimo, kako nam lahko to škoduje in kdo izdeluje naša oblačila. Se bomo torej s tem kar sprijaznili in podpirali takšen odnos do revnih ljudi v drugih državah? Zavedati se moramo, da nam znamka oblačil ne bo prinesla spoštovanja drugih ljudi. In vedno več novih oblačil nas zagotovo ne bo naredilo srečnih.
Iris KREČ, 1. D