PO KERSNIKOVIH SLEDEH

Literarni izlet po Kersnikovem domačem kraju
PO KERSNIKOVIH SLEDEH
Popotovanje po Lukovici in njeni okolici
V vsakdanjem življenju si ne vzamemo dovolj časa, da bi bolje spoznali slovenske kraje, polne naravnih lepot, zgodovine in umetnosti. Ko obiščemo kraje z bogato literarno zgodovino, lahko veliko izvemo o pisateljih in pesnikih ter podoživljamo njihova književna dela.
Z družino smo se na prečudovito nedeljsko jutro odpravili na Brdo pri Lukovici, v rojstni kraj slovenskega realista Janka Kersnika. Brdo je naselje, ki se dviguje severovzhodno od Lukovice in postopno prehaja proti Rafolčam in Šentvidu na zahodu, proti severu pa vodi cestna povezava z zlatopoljskimi vasmi. Brdo je bilo nekoč mala vas, danes pa je spomenik bogate zgodovine in prijeten kraj za oddih. Na Brdu smo najprej zagledalirazvaline renesančnega gradu Brdo pri Lukovici, kjer se je leta 1852 v uradniško-plemiški družini rodil pisatelj Janko Kersnik. Med drugo svetovno vojno je bil grad požgan in čeprav so si po vojni prizadevali grad rešiti propada, jim ni uspelo in počasi se je začel sesipati sam vase.

Pot smo nadaljevali do cerkve Marije Vnebovzete, ki je zgrajena v baročnem stilu ter poslikana z Jelovškovimi freskami. Na pokopališču smo opazili nagrobni spomenik Janku Kersniku in njegovi družini. Blizu pa je tudi osnovna šola, ki je poimenovana po njem. V okolici je tudi sadovnjak Biotehniške fakultete z bogatimi nasadi jablan, hrušk, češenj, sliv in jagodičja.

Po manjšem hribu smo se povzpeli do Čebelarskega središča Slovenije, kjer je bilo veliko medovitih rastlin, čebel in čmrljev. Okoli Čebelarskega središča so bile poučne table o slovenskem čebelarstvu, kranjski sivki, čebelnjakih in čebeljih pridelkih. Opisana sta bila tudi pomembna slovenska čebelarja - Anton Janša in Peter Pavel Glavar, ki je bil rojen v naši domači Komendi. Ogledali smo si različne vrste čebelnjakov in čmrljak ter opazovali naravo.

Po hribu smo se spustili do Lukovice in do glavnega trga, kjer je včasih hodila gospoda iz Kersnikovega romana Jara gospoda. Trg je primeren za krajši počitek in občudovanje okolice. Opazimo lahko več gostiln z zgodovinskimi imeni, gostilna Rokovnjač, ki spominja na rokovnjaštvo in gostilna Furman na prevozništvo s konjsko vprego. Blizu smo opazili tudi kulturni dom, poimenovan po pisatelju Janku Kersniku. Na trgu v bližnji stavbi je živela mati Frana Milčinskega in na to še danes spominja spominska plošča.

Vedno večja turistična znamenitost je tudi Gradiško jezero v bližini, zato smo si ga ogledali.To je umetno jezero, ki je nastalo ob gradnji avtoceste. Ko smo se ustavili, smo na turistični tabli prebrali dve legendi, da je pod Gradiščem že nekoč stalo jezero. Prva legenda pravi, da je v jezeru živel zmaj in vaščani bi mu morali žrtvovati graščakovo hčer, vendar je zmaja prej ubil berač. Druga legenda pripoveduje, da sta se po jezeru dva graščaka vozila drug k drugemu na obiske in skupaj lovila ribe. Ob jezeru je bilo veliko obiskovalcev, ki so se hladili v senci inuživali v nedeljskem dopoldnevu, tako kot mi.
Z družino smo preživeli prijetno dopoldne in uživali v raznoliki naravi. Izlet je bil zelo poučen in priporočam ga tudi ostalim. Veselim se že, da sem bom med poletnimi počitnicami udeležila Jurčičeve poti, ki se je sedaj nisem mogla in se naučila še kaj novega.
PO KERSNIKOVIH SLEDEH
Popotovanje po Lukovici in njeni okolici
V vsakdanjem življenju si ne vzamemo dovolj časa, da bi bolje spoznali slovenske kraje, polne naravnih lepot, zgodovine in umetnosti. Ko obiščemo kraje z bogato literarno zgodovino, lahko veliko izvemo o pisateljih in pesnikih ter podoživljamo njihova književna dela.
Z družino smo se na prečudovito nedeljsko jutro odpravili na Brdo pri Lukovici, v rojstni kraj slovenskega realista Janka Kersnika. Brdo je naselje, ki se dviguje severovzhodno od Lukovice in postopno prehaja proti Rafolčam in Šentvidu na zahodu, proti severu pa vodi cestna povezava z zlatopoljskimi vasmi. Brdo je bilo nekoč mala vas, danes pa je spomenik bogate zgodovine in prijeten kraj za oddih. Na Brdu smo najprej zagledalirazvaline renesančnega gradu Brdo pri Lukovici, kjer se je leta 1852 v uradniško-plemiški družini rodil pisatelj Janko Kersnik. Med drugo svetovno vojno je bil grad požgan in čeprav so si po vojni prizadevali grad rešiti propada, jim ni uspelo in počasi se je začel sesipati sam vase.

Pot smo nadaljevali do cerkve Marije Vnebovzete, ki je zgrajena v baročnem stilu ter poslikana z Jelovškovimi freskami. Na pokopališču smo opazili nagrobni spomenik Janku Kersniku in njegovi družini. Blizu pa je tudi osnovna šola, ki je poimenovana po njem. V okolici je tudi sadovnjak Biotehniške fakultete z bogatimi nasadi jablan, hrušk, češenj, sliv in jagodičja.

Po manjšem hribu smo se povzpeli do Čebelarskega središča Slovenije, kjer je bilo veliko medovitih rastlin, čebel in čmrljev. Okoli Čebelarskega središča so bile poučne table o slovenskem čebelarstvu, kranjski sivki, čebelnjakih in čebeljih pridelkih. Opisana sta bila tudi pomembna slovenska čebelarja - Anton Janša in Peter Pavel Glavar, ki je bil rojen v naši domači Komendi. Ogledali smo si različne vrste čebelnjakov in čmrljak ter opazovali naravo.

Po hribu smo se spustili do Lukovice in do glavnega trga, kjer je včasih hodila gospoda iz Kersnikovega romana Jara gospoda. Trg je primeren za krajši počitek in občudovanje okolice. Opazimo lahko več gostiln z zgodovinskimi imeni, gostilna Rokovnjač, ki spominja na rokovnjaštvo in gostilna Furman na prevozništvo s konjsko vprego. Blizu smo opazili tudi kulturni dom, poimenovan po pisatelju Janku Kersniku. Na trgu v bližnji stavbi je živela mati Frana Milčinskega in na to še danes spominja spominska plošča.

Vedno večja turistična znamenitost je tudi Gradiško jezero v bližini, zato smo si ga ogledali.To je umetno jezero, ki je nastalo ob gradnji avtoceste. Ko smo se ustavili, smo na turistični tabli prebrali dve legendi, da je pod Gradiščem že nekoč stalo jezero. Prva legenda pravi, da je v jezeru živel zmaj in vaščani bi mu morali žrtvovati graščakovo hčer, vendar je zmaja prej ubil berač. Druga legenda pripoveduje, da sta se po jezeru dva graščaka vozila drug k drugemu na obiske in skupaj lovila ribe. Ob jezeru je bilo veliko obiskovalcev, ki so se hladili v senci inuživali v nedeljskem dopoldnevu, tako kot mi.
Z družino smo preživeli prijetno dopoldne in uživali v raznoliki naravi. Izlet je bil zelo poučen in priporočam ga tudi ostalim. Veselim se že, da sem bom med poletnimi počitnicami udeležila Jurčičeve poti, ki se je sedaj nisem mogla in se naučila še kaj novega.
Lucija Tomažič, 2. A