Pomladni dan v jesenskih barvah
"Tisti pomladni dan je bil lep, svetel in zveneč, kakor iz čistega srebra ulit." Tako je v uvodu v svojo knjigo Pomladni dan zapisal pisatelj Ciril Kosmač in tudi naš dan je bil prav tako lep, svetel in zveneč, ko smo se podali na pot, da počastimo spomin na roman, ki ga bo letos brala generacija maturantov.
Pot do Kosmačeve domačije je urejena makadamska cesta, na kateri smo lahko uživali v lepih jesenskih barvah drevja in še zadnjih poletnih cveticah, ki so se bleščale od jutranje rose. Ob nas je ves čas mirno tekla reka Idrijca, ki je samo še pripomogla k spokojnosti, ki jo je izžarevala pokrajina. Pisateljeva domačija leži v neposredni bližini reke in prav nič ni nenavadno, da je avtor v svojih delih pokrajino, kjer je odraščal, veliko opisoval in jo častil.
Prisluhnili smo poznavalskemu in tankočutnemu pripovedovanju gospe Kofol ter si ogledali še hišo, v kateri se tudi odvija nekaj prizorov iz romana.
Nato pa nas je pot zanesla naprej do Mosta na Soči, mesta treh imen, kjer smo si z zanimanjem ogledali najdbo prazgodovinske hiše in kasneje tudi rimsko naselje. Za lep zaključek dneva pa smo na vrhu majhne vzpetine posedeli in opazovali naravno jezero, ki ga obkrožajo mogočne gore. Bil je pravi čas, da se malo sprostimo, zadihamo svež zrak in prepustimo čudovitemu pogledu. Zagotovo smo preživeli lep jesenski dan, ki bo pripomogel, da bo letošnji esej bolj doživeto napisan. (Galerija)
Pot do Kosmačeve domačije je urejena makadamska cesta, na kateri smo lahko uživali v lepih jesenskih barvah drevja in še zadnjih poletnih cveticah, ki so se bleščale od jutranje rose. Ob nas je ves čas mirno tekla reka Idrijca, ki je samo še pripomogla k spokojnosti, ki jo je izžarevala pokrajina. Pisateljeva domačija leži v neposredni bližini reke in prav nič ni nenavadno, da je avtor v svojih delih pokrajino, kjer je odraščal, veliko opisoval in jo častil.
Prisluhnili smo poznavalskemu in tankočutnemu pripovedovanju gospe Kofol ter si ogledali še hišo, v kateri se tudi odvija nekaj prizorov iz romana.
Nato pa nas je pot zanesla naprej do Mosta na Soči, mesta treh imen, kjer smo si z zanimanjem ogledali najdbo prazgodovinske hiše in kasneje tudi rimsko naselje. Za lep zaključek dneva pa smo na vrhu majhne vzpetine posedeli in opazovali naravno jezero, ki ga obkrožajo mogočne gore. Bil je pravi čas, da se malo sprostimo, zadihamo svež zrak in prepustimo čudovitemu pogledu. Zagotovo smo preživeli lep jesenski dan, ki bo pripomogel, da bo letošnji esej bolj doživeto napisan. (Galerija)
Lara Podlesnik, 4.č