Predavanje o hidroenergiji

V petek, 11.novembra, smo pri ITS2 gostili asist. dr. Matejo Klun, mag. inž. ok. grad. s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.

V predavanju z naslovom Hidroenergija: Iz vodne kapljice v Joule smo izvedeli, da Slovenija tretjino vse električne energije  pridela s hidroelektrarnami. Da so izjemnega pomena pri zagotavljanju nemotene oskrbe, saj so hidroelektrarne tiste, ki potrebujejo le nekaj minut do polne obratovalne moči in s tem zagotavljajo stabilnost pri dobavi električne energije tudi v primeru nenadnih izpadov. Jedrska elektrarna Krško na primer potrebuje cel dan po zagonu, da deluje s polno močjo. Hidroelektrarne s svojimi akumulacijskimi jezeri postajajo vse pomembnejše pri zagotavljanju vode v okolju, kjer se zaradi podnebnih sprememb pojavljajo dolgotrajne suše. Izvedeli smo, da ima Švica veliko akumulacijskih jezer v gorskih dolinah in z njimi že nadomešča poletni izpad vode zaradi krčenja ledenikov in manjšanja količine snega, ki sicer v poletnem času s počasnim raztapljanjem oskrbuje vodna telesa.

Prav tako so hidroelektrarne lahko v vlogi shranjevalnika energije. Ponoči oz.  v času manjše porabe električne energije, se le ta porabi za prečrpavanje vode v višje ležeča akumulatorska jezera in tako v času večjih porab akumulirana voda zagotavlja delovanje hidroelektrarne.

 

Poudarila je še en pomemben vidik, ki ga pri ostalih obnovljivih virih zlahka spregledamo:  gradnja hidroelektrarne je na nek način najbolj poštena. Spremembe in vpliv na okolje, ki jih povzroči gradnja in obratovanje hidroelektrarne,  ostane v breme v okolju in ljudem, ki so njeni odjemalci energije. Ko pa za proizvodnjo npr. sončnih celic v revnejših deželah izkoriščamo njihove rudnine in povzročamo škodo v njihovem okolju zato, da imamo mi lahko “čisto” energijo, njim pa ostanejo težave s poškodovanim oz. uničenim okoljem, je do ljudi v tistem okolju nepošteno.

 

Izpostavila je tudi javnosti manj poznano dejstvo, da je bilo za vsako postavitev hidroelektrarne pri nas, potrebno večletno usklajevanje z različnimi strokovnjaki od biologov, geologov, civilne družbe in mnogih drugih ter da smo pri tem zgled in vir znanja za druge dežele. Z drugimi besedami, načrtovalci hidroelektrarn v državah po Evropi in svetu hodijo k nam po nasvete.

 

Zapisala: Renata Capuder Mermal