Rečna brezzobka in življenje v vesolju

Kratko poročilo o življenju in delu dijakov četrtega letnika
na NARAVOSLOVNEM TABORU v Kamniški Bistrici

Šola se je komaj dobro začela, pa je za nami že uspešno izpeljan NARAVOSLOVNI TABOR, ki že tradicionalno poteka v Kamniški Bistrici. Naj si še tako želimo bivanja v prijazni naravi, je žal tradicionalen tudi dež. Tudi letos nam ni prizanesel, a k sreči je napadel šele v drugi polovici.
Poleg naših profesorjev so dijake četrtih letnikov v čarobni svet naravoslovja popeljali raziskovalci in strokovnjaki iz specializiranih institucij. Mladi biologi, kemiki in fiziki smo že prvi dan na veliko eksperimentirali vse do popoldneva, ko nam je dr. Rajko Slapnik razkril svet sladkovodnih školjk. Presenetila nas je njihova pestrost, saj smo izvedeli, da v Sloveniji obstaja 21 vrst. Najdemo jih v blatnem rečnem dnu ali pa v jezerih. So filtratorji vode, v kateri živijo, zato so tudi bioindikatorji onesnaženih voda. Veliko smo izvedeli o njihovem razmnoževanju, ki je vezano tudi na populacije rib, naseljenih v rekah in jezerih. Tako ribiči zaradi nevednosti inskrbi za ribje populacijes prenašanjem le-teh v različne vodotoke škodujejo školjkam.Ob tem nas je predavateljopozoril tudi na problematiko invazivnih in izumirajočih vrst. Na splošno pa je poudaril pomembnost manj atraktivnih živalskih vrst za naše okolje, saj vsaka vrsta prispeva k ravnovesju v naravi.Dr. Slapnik nam je predstavil tudi svojo zbirko školjk, ki smo si jo z veseljem ogledali, med drugim tudi rečno brezzobko, ki je ena največjih školjk pri nas.


Po športnih aktivnostih in večerji smo pripravili taborni ogenj ob katerem smo se družili, klepetali in malo kasneje zaspali.
Drugi dan je bil vesoljski! Prav z neba nas je dosegla vremenska nemilost in nas z eksperimenti vred pregnala pod kozolec, ki je v finalu naravoslovnega tabora gostil galaktičnega gosta – dr. Igorja Merkjaviča, raziskovalca na oddelku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Slikovito nam je predstavil raziskovalno delo ekipe, ki se ukvarja z ugotavljanjem vpliva breztežnosti na človeško telo (življenje v vesoljskih postajah) ter vplivom nizkega tlaka (takim razmeram so izpostavljeniastronomi, ko gredo iz vesoljske postaje). Zanimivo je, da breztežnostni prostor na naše telo učinkuje podobno kot neprekinjeno ležanje. Med drugim smo izvedeli, da ekipa v planiškem športnem centru s skupino prostovoljcev opravlja raziskave, v katerih prostovoljci 5 tednov preživijo v vodoravnem položaju. Leže morajo opraviti prav vse, od hranjenja do osebne higiene, si predstavljate? Ob tem jih ves čas spremlja budno oko strokovnjakov za okostje, mišice, krvožilje in srce, ki vse spremembe tudi skrbno beleži. Za vpliv znižanega tlaka ustvarijo hipoksične razmere (podobno razmeram v visokogorju, npr. v Himalaji) ter prav tako opazujejo, kaj se v takih razmerah dogaja s človekom. Vse raziskave izvajajo z namenom, čim bolje poznati odzive telesa in iskati najboljše rešitve za preprečevanje težav, ki lahko nastopijo med samim bivanjem v vesolju ter ob vrnitvi na Zemljo.
Po končanem taboru smo se tudi sami vrnili v vsakdanjo stvarnost, obogateni s svojevrstnimi izkušnjami, novim znanjem ter prijetnim spominom tudi na večerno druženje ob tabornem ognju, kjer je ob pesmi in smehu zadišalo po pečenem tvistu.