Štrajkali smo za boljšo prihodnost

Danes bova z mojo sošolko Jerco predstavili nekaj malega o globalnem segrevanju, ki je seveda glavna tema današnjega srečanja. Je pa res da marsikdo ne verjame vanj, s tem da je to samo naravni proces in se skozi zgodovino ponavlja oz. se ozračje segreva zaradi približevanja nove ledene dobe. No, Kar se tiče tega, da se je Zemlja tekom let spreminjala, definitivno drži. Ampak to, da se je stopnja segrevanja v zadnjih 50 letih skoraj podvojila v primerjavi z 100 leti prej ni normalno in ni posledica nekega cikla temveč nas.  Povprečna globalna temperatura se je v primerjavi z začetkom 20. stoletja zvišala za približno 0,8 °C, pri čemer se kopno segreva hitreje kot oceanska območja. In prej ko si bomo priznali da smo glavni krivci mi, bolje se bomo lahko soočali s to težavo. Seveda pa ko pride do točke, kjer moraš kaj tudi narediti in ne samo govoriti marsikateri bogataš, politik ali navadni delavec ni pripravljen narediti popolnoma nič in se začne zagovarjati, da sam tako ali tako ne more spremeniti nič. In ravno zato bi vam rada povedala da lahko. Če si resnično želimo živeti v lepši prihodnosti kot nam je napovedana, moramo začeti delati spremembe ne takrat ko se bo zato odločil sosed ali prijateljica ampak zdaj, ker časa res ni več veliko.

Poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe kaže, da se je z upoštevanjem meje 1,5 °C mogoče izogniti številnim hudim posledicam kot so izumrtje večino svetovnih živalskih in rastlinskih vrst. V primerjavi z 2 °C bi to pomenilo izognitev vrsti prelomnih točk, kot je izguba polarnega ledu, ki bi prinesel nenadne in nepovratne spremembe načina življenja. Izrazito bi se zmanjšala tveganja za revnejše in države z nižjimi prihodki. Za mnoge ljudi pol stopinje ni samo številka, ampak tudi razlika med življenjem in smrtjo.

Problem pa ni samo globalno segrevanje ampak tudi naš odnos do okolja. Do narave se obnašamo kot da je večna in bo za vedno ostala lepa, brez odpadkov. Kar pa ne vidimo, je ogromno plastičnih vrečk, plastenk, ki plavajo sredi morij, rek in oceanov. Običajna plastika, ki ni biološko razgradljiva, se razkraja izjemno dolgo. Plastenka, katere v vročem dnevu na plaži za žejo popijemo v nekaj urah, na mikrodelce razpada več kot 400 let.

Tropski deževni gozdovi so pljuča planeta, največji svetovni naravni vir, od katerega pride več kot 20% vsega kisika. Kar polovica tropskih deževnih gozdov se nahaja v Srednji in Južni Ameriki, ki svet oskrbi s kar eno petino pitne vode. Namesto da bi ga zaščitili pa se hitro krči. Seveda je deževni gozd tudi bivalno okolje neštetim živalskim in rastlinskim vrstam, povečujejo padavine ter pomagajo v boju proti globalnemu segrevanju, saj zmanjšujejo stopnjo ogljikovega dioksida v atmosferi.

Zato mislim, da je zelo pomembno da se začnemo zavedati da moramo za ohranjanje narave tudi sami kaj storiti. Seveda kot študentje ali prebivalec Slovenije nimamo vpliva na svetovno politiko in njihovo željo po čim večjem dobičku, ampak vseeno moramo začeti z majhnimi koraki.

S tem, da uporabljamo manj plastičnih izdelkov, recikliramo, zapiramo vodo ko jo ne uporabljamo, kolo zamenjamo z avtom in za dolge razdalje raje uporabljajmo javni prevoz…S temi dejanji povečamo verjetnost, da bodo naslednje generacije, ki prihajajo za nami, lahko doživele brezskrbno življenje, ki si ga vsak zasluži.

Za na konec si zapomnite, da narava ne potrebuje ljudi. Ljudje potrebujemo naravo.

DANES SMO TUKAJ, KER NAM NI VSEENO!

Gre za prihodnost našega planeta, edinega planeta, na katerem živimo, gre za prihodnost nas, vas, naših potomcev!

Tu smo zato, da skupaj ozaveščamo naše malo mesto Kamnik. V našem življenju je nujno narediti spremembe. Tudi majhne spremembe lahko za naš planet in našo prihodnost predstavljajo veliko spremembo!

Marsikdo se sprašuje, kaj lahko spremeni sam, da se izboljša naš svet?

Že samo z zamenjavo plastičnih nakupovalnih vreč s platnenimi, ki jih lahko uporabljamo zelo dolgo, se zgodi sprememba na bolje. Lahko zmanjšamo porabo plastike, ki ima zelo dolgo dobo razgradnje, odpadke moramo nujno pravilno ločevati, svojo pijačo si lahko nalivamo v posodo , ki je po uporabi ne zavržemo. Svojega spoštovanja do narave se zavedamo, če vanjo ne odlagamo odpadkov, in spoštovanja do vodnih živali, če v vode ne mečemo smeti, še sploh vse tiste nerazgradljive plastike, ki dobesedno mori živa bitja.

Naravi izkažemo spoštovanje, če zmanjšamo porabo papirja, porabljenega pa recikliramo, in če po nepotrebnem ne uporabljamo avtomobilov, še sploh, če je v njem le en potnik.

Vsak izmed nas si misli, da sam ni dovolj, če želimo narediti spremembe. A pomislite – če o potrebnih spremembah ozaveščamo prijatelje, sosede, sošolce in druge, lahko skupaj naredimo veliko.

In še nekaj lahko naredimo kot posamezniki – podpremo drug drugega in skupaj zahtevamo od oblastnikov, da naj materialni pohlep ne uničuje naše prihodnosti!

Naredimo si prihodnost! Poskrbimo za naravo, za naš planet za vse nas!