Jesenski potep po Toskani
Jesenski potep po Toskani (Maja Toni, 3.a, GSŠRM Press)
Prve dni jesenskih počitnic smo dijaki višjih letnikov gimnazije, ki nas zanima umetnostna zgodovina, preživeli v šest ur vožnje oddaljeni Toskani, pokrajini srednje Italije, ki je po svetu poznana po lepotah svoje narave in bogati dediščini umetnosti.
Po jutranji vožnji smo v petek, 27. oktobra, izstopili v Lucci, mestu še iz etruščanskih časov, kasneje obdanim z mogočnim srednjeveškim obzidjem, ki je danes spremenjeno v zeleno mestno sprehajališče. Med postankom smo si med drugim ogledali romansko stolnico in trg, ki je nastal na temeljih nekdanjega rimskega amfiteatra. Pohvalijo se tudi z rojstno hišo skladatelja Giacoma Puccinija.
Popoldne smo se trudili ujeti uspešne fotografije z visečim kampanilom na Trgu čudes v Pisi, stopili pa smo tudi v krstilnico in katedralo. Po krajšem sprehodu skozi mesto smo videli tudi stolp, v katerem so bili živi zazidani grof Ugolino s svojimi sinovi in vnuki. Kruta kazen je tako prizadela Danteja, da je nesrečnike je omenil v Božanski komediji. Nato smo se odpravili proti kraju Montecantini Terme, kjer smo prenočili.
Naslednja dva dni sta minila po ulicah zibelke renesanse, največjemu mestu v regiji, Firencah.
Oglede smo začeli v prostorih nekdanje jetnišnice, danes muzeja Bargello, kjer hranijo eno najobsežnejših zbirk renesančnega kiparstva, med drugimi tudi Michelangelova, Donatellova, Berninijeva in Verrocchieva dela. Pot smo nadaljevali proti stolnici Santa Maria del Fiore, ki na turistov polnem trgu stoji skupaj z Brunelleschijevo kupolo in Giottovim zvonikom. Po prostem času smo si ogledali še dominikansko cerkev Santa Marie Novelle.
V meglenem jutru smo na mesto pogledali zviška; z Michelangelove razgledne ploščadi se nad Firencami in okolico odpira širok pogled. Razgled je bil še lepši pred eno najstarejših stavb v Firencah, cerkvico San Miniato al Monte. Z ogledi smo nadaljevali v kompleksu cerkve San Lorenzo, ki ga dopolnjujejo slavne grobnice Medičejcev, premožne in vplivne vladarske družine, ki je mesto s prekinitvami vodila skoraj tristo let. Z grobnicami sta se ukvarjala že Donatello in Michelangelo, zaradi kompleksnosti pa so zadnje detajle dokončali šele približno pred petdesetimi leti.
Na seznamu obiska Firenc bi bilo nedopustno preskočiti galerijo Uffizi, ki so jo s slavnimi in izbranimi deli polnili že Medičejci. Po ogledu galerije in sprehodu čez slikovit Ponte Vecchio smo dan zaključili ob največji palači Pitti.
Zadnji dan smo se odpeljali na jug vinorodne pokrajine Chianti in se ustavili v Sieni, mestu z ločenim civilnim in sakralnim delom. Tam smo si ogledali imenitno gotsko stolnico z bogato notranjščino, ki je ena največjih cerkvenih stavb na svetu, čeprav so jo želeli v srednjem veku še povečati. Načrte jim je prekrižala epidemija kuge, ki je zdesetkala takratno prebivalstvo. V opečnato obarvani Sieni je v obliki školjke in/ali Marijinega plašča zasnovan trg Campo z monumentalno mestno hišo, ki jo krasi najvišji stolp v Toskani.
Zadnje ure ekskurzije smo preživeli v srednjeveškem San Gimignanu, mestu stolpov, kjer so se nekoč zbirali tudi vitezi templjarji, danes pa na glavnem trgu najdemo dvakrat nagrajen najboljši sladoled na svetu.
Obdaja ga čudovita pokrajina vinogradov, skozi katero se je v ponedeljek, 30. oktobra, začela tudi naša pot domov.
Vrnili smo se razširjenih obzorij in polni vtisov videnih svetovno znanih umetniških del ter prelepe pokrajine, svojo noto pa sta k vzdušju dodala tudi naklonjeno vreme in prijetna družba. (Galerija)
Prve dni jesenskih počitnic smo dijaki višjih letnikov gimnazije, ki nas zanima umetnostna zgodovina, preživeli v šest ur vožnje oddaljeni Toskani, pokrajini srednje Italije, ki je po svetu poznana po lepotah svoje narave in bogati dediščini umetnosti.
Po jutranji vožnji smo v petek, 27. oktobra, izstopili v Lucci, mestu še iz etruščanskih časov, kasneje obdanim z mogočnim srednjeveškim obzidjem, ki je danes spremenjeno v zeleno mestno sprehajališče. Med postankom smo si med drugim ogledali romansko stolnico in trg, ki je nastal na temeljih nekdanjega rimskega amfiteatra. Pohvalijo se tudi z rojstno hišo skladatelja Giacoma Puccinija.
Popoldne smo se trudili ujeti uspešne fotografije z visečim kampanilom na Trgu čudes v Pisi, stopili pa smo tudi v krstilnico in katedralo. Po krajšem sprehodu skozi mesto smo videli tudi stolp, v katerem so bili živi zazidani grof Ugolino s svojimi sinovi in vnuki. Kruta kazen je tako prizadela Danteja, da je nesrečnike je omenil v Božanski komediji. Nato smo se odpravili proti kraju Montecantini Terme, kjer smo prenočili.
Naslednja dva dni sta minila po ulicah zibelke renesanse, največjemu mestu v regiji, Firencah.
Oglede smo začeli v prostorih nekdanje jetnišnice, danes muzeja Bargello, kjer hranijo eno najobsežnejših zbirk renesančnega kiparstva, med drugimi tudi Michelangelova, Donatellova, Berninijeva in Verrocchieva dela. Pot smo nadaljevali proti stolnici Santa Maria del Fiore, ki na turistov polnem trgu stoji skupaj z Brunelleschijevo kupolo in Giottovim zvonikom. Po prostem času smo si ogledali še dominikansko cerkev Santa Marie Novelle.
V meglenem jutru smo na mesto pogledali zviška; z Michelangelove razgledne ploščadi se nad Firencami in okolico odpira širok pogled. Razgled je bil še lepši pred eno najstarejših stavb v Firencah, cerkvico San Miniato al Monte. Z ogledi smo nadaljevali v kompleksu cerkve San Lorenzo, ki ga dopolnjujejo slavne grobnice Medičejcev, premožne in vplivne vladarske družine, ki je mesto s prekinitvami vodila skoraj tristo let. Z grobnicami sta se ukvarjala že Donatello in Michelangelo, zaradi kompleksnosti pa so zadnje detajle dokončali šele približno pred petdesetimi leti.
Na seznamu obiska Firenc bi bilo nedopustno preskočiti galerijo Uffizi, ki so jo s slavnimi in izbranimi deli polnili že Medičejci. Po ogledu galerije in sprehodu čez slikovit Ponte Vecchio smo dan zaključili ob največji palači Pitti.
Zadnji dan smo se odpeljali na jug vinorodne pokrajine Chianti in se ustavili v Sieni, mestu z ločenim civilnim in sakralnim delom. Tam smo si ogledali imenitno gotsko stolnico z bogato notranjščino, ki je ena največjih cerkvenih stavb na svetu, čeprav so jo želeli v srednjem veku še povečati. Načrte jim je prekrižala epidemija kuge, ki je zdesetkala takratno prebivalstvo. V opečnato obarvani Sieni je v obliki školjke in/ali Marijinega plašča zasnovan trg Campo z monumentalno mestno hišo, ki jo krasi najvišji stolp v Toskani.
Zadnje ure ekskurzije smo preživeli v srednjeveškem San Gimignanu, mestu stolpov, kjer so se nekoč zbirali tudi vitezi templjarji, danes pa na glavnem trgu najdemo dvakrat nagrajen najboljši sladoled na svetu.
Obdaja ga čudovita pokrajina vinogradov, skozi katero se je v ponedeljek, 30. oktobra, začela tudi naša pot domov.
Vrnili smo se razširjenih obzorij in polni vtisov videnih svetovno znanih umetniških del ter prelepe pokrajine, svojo noto pa sta k vzdušju dodala tudi naklonjeno vreme in prijetna družba. (Galerija)