Marčevske Maistrove urice

Priznam – ko sem prvič slišala, da se tudi naše pedagoško kramljanje na temo informacijske tehnologije ponaša z imenom poeta in generala, mi to nekako ni šlo v analogno bučo. A po današnjem srečanju je vse jasno – to niso Maistrove urice zgolj po Rudolfu, pač pa po naših čisto domačih majstrih, ki več kot mojstrsko širijo svoje poslanstvo tudi med sodelavci!

V zadnjem letu se je svet najmanj 365-krat obrnil na glavo, a tudi prakticiranje stoje na glavi, trdijo holisti, prinaša dobrobit za naš um in zdravje. Med številnimi pozitivnimi učinki pomaga pri ustvarjanju novih izkustev, in prav to se je v bližnji preteklosti dogajalo z nepopisno nujnostjo. Saj ne, da bi poprej prisegali zgolj na tablo in kredo, a toliko neizmernih možnosti, kot smo jih spoznali v času pouka na daljavo, ne gre strpati v noben običajen učni ali karierni načrt. Seveda ni ostalo zgolj pri spoznali, pač pa se dnevno nadgrajuje v preizkusili, uporabili in uspešno uporabljamo.

Na marčevskih Maistrovih uricah smo tako lahko naravnost uživali v treh prispevkih naših učiteljev, ki so odsevali, da so se v zadnjem letu spopadli s preštevilnimi novostmi, jih udomačili in osvojili do mere, da se z njimi poigravajo in pri tem uživajo. Seveda z zvrhano koristi zanje in za dijake, ki so ob osvajanju snovi s pomočjo najrazličnejših digitalnih igrač in orožij razvijali še kompetence, ki jih poprej morda sploh niso načrtovali.

Prav o kompetencah je med drugim govoril prvi prispevek kolegice Marije Švraka. Njihovo »prisotnost« in razvoj je predstavila v okviru s podjetnostjo obarvanega učenja nemščine pri sodelovanju v dobrodelnem projektu. Z avtentično situacijo je izkustveno učenje dobilo konkretno predstavljiv cilj, dijaki pa so tudi v opisih kompetenc začutili smisel, ki ni zgolj papirnat.

Tudi naslednji govorec, kolega Milan Mandeljc, je ostal na lingvističnem področju, a je bolj kot o dijaški vlogi govoril o delu učitelja. Konkretno in spretno je predstavil različne možnosti, ki jih ponuja Googlova spletna učilnica, ter načine popravljanja daljših testov z računalnikom ali grafično tablico.

Kolegica Stanislava Polajžer pa nam je v svojem prispevku posredovala pregled in mnenje o vsebinah izobraževanja na temo načrtovanje učnega sklopa za pouk na daljavo. Poudarek je veljal vrstniškemu vrednotenju, prisotni v klepetu pa so se najbolj ogrevali za predstavljen semafor s kriteriji uspešnosti, s katerimi svojo uspešnost ovrednotijo dijaki.

Vrednotenje dijakov, pa naj gre za samovrednotenje ali vrstniško ocenjevanje in kritičnost, pa je bila tudi stična točka vseh treh prispevkov. Povratna informacija sošolcev ni le vrednotenje znanja posameznika, ki ga ocenjujemo, pač pa tudi utrjevanje in nadgrajevanje znanja ocenjevalca – dijaka. Lahko je ustno ali pisno, v živo ali na daljavo, s pogledom v oči ali v ekran; čas in razmere pač zahtevajo  svoje, zato se upravičeno sprašujemo - Le kaj nam bodo prinesle aprilske Maistrove urice? (Andreja Sabati Šuster)