Naravoslovje pod senikom
Kamniška Bistrica je bila pretekli četrtek in petek prizorišče pestrega znanstvenega dela.Dijaki četrtih letnikov so namreč pri pripravah na maturo iz naravoslovnih predmetov izvajali laboratorijske vaje. Biologi so se ukvarjali s pestrostjo živalskega in rastlinskega sveta, dijaki pa so poleg tega svojim sošolcem merili nivo krvnega sladkorja in tlaka ter pH telesnih tekočin pri različnih obremenitvah.
Fiziki so izmerili naravno radioaktivno sevanje okolja, v katerem živimo. Preverili so tudi, ali lahko z merjenjem hitrosti zvoka v plinu določimo temperaturo plina, merjenje nihajnega časa nitnega nihala pa je pokazalo, da je gravitacijski pospešek res tak, kot obljubljajo tabele. Dijaki se niso mogli izogniti merjenju relativne vlažnosti zraka, ker se je vreme, kako priročno, spreminjalo iz ure v uro.
Kemiki so določali vsebnost karbonatov v okoliški prsti,zelo zanimiva pa so bila tudi njihova spektralna merjenja absorbirane svetlobe v klorofilu.
Četrtkov večer pa je bil še posebej pomemben. Namenjen je bil redefinicijam enot za maso, električni tok, temperaturo in množino snovi. Težave in vzroke, ki so narekovali spremembe definicij enot, je odlično predstavil dr. Rado Lapuh z Urada za meroslovje Republike Slovenije.
Žal pa so teleskopi tokratv Kamniški Bistrici počivali. Vreme nam jo je podnevi in ponoči tako zagodlo, da si bomo za astronomska opazovanja vzeli čas ob kaki drugi priložnosti.
Kaj pa je bilo s senikom? Čez dan nam je nudil zaščito pred soncem in dežjem, ponoči pa nas je seno prijetno zazibalo v spanec.[row]
[column col="4"]
[/column]
[column col="4"]
[/column]
[column col="4"]
[/column]
[/row]
Fiziki so izmerili naravno radioaktivno sevanje okolja, v katerem živimo. Preverili so tudi, ali lahko z merjenjem hitrosti zvoka v plinu določimo temperaturo plina, merjenje nihajnega časa nitnega nihala pa je pokazalo, da je gravitacijski pospešek res tak, kot obljubljajo tabele. Dijaki se niso mogli izogniti merjenju relativne vlažnosti zraka, ker se je vreme, kako priročno, spreminjalo iz ure v uro.
Kemiki so določali vsebnost karbonatov v okoliški prsti,zelo zanimiva pa so bila tudi njihova spektralna merjenja absorbirane svetlobe v klorofilu.
Četrtkov večer pa je bil še posebej pomemben. Namenjen je bil redefinicijam enot za maso, električni tok, temperaturo in množino snovi. Težave in vzroke, ki so narekovali spremembe definicij enot, je odlično predstavil dr. Rado Lapuh z Urada za meroslovje Republike Slovenije.
Žal pa so teleskopi tokratv Kamniški Bistrici počivali. Vreme nam jo je podnevi in ponoči tako zagodlo, da si bomo za astronomska opazovanja vzeli čas ob kaki drugi priložnosti.
Kaj pa je bilo s senikom? Čez dan nam je nudil zaščito pred soncem in dežjem, ponoči pa nas je seno prijetno zazibalo v spanec.[row]
[column col="4"]
[/column][column col="4"]
[/column][column col="4"]
[/column][/row]
