VESOLJSKA ODPRAVA V DALJNO RUSIJO
(Vir: http://zato-zvezdny.ru/)Okoli trideset kilometrov iz Moskve se v zatišju pretežno brezovega gozda nahaja opečnat zid. Znotraj tega zidu stoji mesto. Mestece, pravzaprav, ki šteje vsega skupaj približno 5.500 prebivalcev. Zid in mestece stojita na tem mestu že od leta 1960, pa vendar ga do devetdesetih let ni bilo mogoče najti na nobenem zemljevidu. Tam so namreč v popolni tajnosti živeli in se urili ruski kozmonavti, ki so postavili temelje človeškega vesoljskega raziskovanja. Zato je kar težko verjeti, da smo dijaki 6-članske delegacije iz GSŠRM-ja lahko mestece ne le obiskali, temveč smo tam tudi bivali 5 dni svojega obiska Rusije.
Zvezdno mesto še danes ohranja svojo podobo in funkcijo. Razdeljeno je na bivalni del, kjer so tako kot v vsakem mestu stanovanjski bloki, restavracija, šola, trgovina. Drugi, delovni del mesta, kjer smo bivali mi, pa še danes služi urjenju kozmonavtov pred njihovim poletom v vesolje. V teh nekaj dneh smo se sprehajali po istih poteh kot oni, poslušali enaka predavanja, najpogumnejši pa smo zjutraj celo tekli na istem stadionu. Ogledali smo si simulatorje Mednarodne vesoljske postaje, ladje Sojuz in postaje Mir. Obiskali smo centrifugo in edinstven planetarij, kjer je prikazano zvezdno nebo, kakršno je videti 400 km nad zemeljskim površjem. Na koncu smo se lahko tudi sami preizkusili v pilotiranju vesoljske ladje in se na simulatorju poskusili združiti z MVP-jem, spoznali pa smo tudi dvakratnega kozmonavta Saližana Šaripova.
Poleg vsega tega in še več pa smo 2 dni namenili obisku Moskve, seveda ponovno v vesoljskem duhu. Do paviljona Kozmos smo se sprehodili po Aleji kozmonavtov in bivali v hotelu na Ulici kozmonavtov. Seveda pa se v Moskvi ne moreš izogniti Rdečemu trgu s slavno čebulasto cerkvijo.
Mislim, da lahko v imenu vseh rečem, da je bila naša vesoljska odprava edinstvena izkušnja in da se iz Rusije vračamo s kaj več kot le spominki in nekaj osnovami ruščine. Nedvomno z dopolnjenim znanjem o ruskem vesoljskem programu, z novo ljubeznijo do ruske kulture in s ponovno obujenim raziskovalnim navdušenjem. Kdo ve, morda prav kdo od nas nekega dne ponovno obišče to malo mestece, skrito za opečnatim obzidjem in tam opravi svoje prve korake proti vesolju…Maša Kotnik, 4.a; fotografije: Tim Kmecl, 4.a