Moje delo je knjiga ljubezni
Na današnji dan pred natanko stotimi leti, 11. decembra 1918, je v takratni deželni bolnišnici v Ljubljani svojo življenjsko pot zaključil slovenski pisatelj, esejist, dramatik, pesnik in politik Ivan Cankar.
To obletnico smo dijaki in profesorji Gimnazije in šolskega centra Rudolfa Maistra počastili z likovno razstavo in otvoritveno prireditvijo z naslovom “Moje delo je knjiga ljubezni”. Ob glasbi, ki so jo pripravili dijaki predšolske vzgoje in gimnazije, je z nami spregovoril veliki pisec sam. Pa ni govoril le slovensko, moč smo mu imeli prisluhniti tudi v nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku, v štirih velikih, jezikih. Že dejstvo, da je delo nekega moža prevedeno tolikokrat, sporoča o njegovi veličini. Cankarjeve besede so torej večne in imajo tudi sto let po tem, ko je zapisal svoje poslednje vrstice, močan vpliv na bralce ali poslušalce - tako je bilo tudi danes, ko je obnemela cela avla. Prav tako brezčasni so motivi, o katerih je pisal, kar velja tudi za greh iz črtice Skodelica kave, ki smo jo prebrali dijaki. Odmevale so pisateljeve besede “greh je greh, če je storjen enkrat ali tisočkrat, če je vsakdanji ali nepoznan”.
Postavljeno razstavo sestavljajo raznovrstna umetniška in literarna dela, ilustracije, risbe, reliefi, kolaži ter časopisni in drugi članki na tematiko Ivana Cankarja, v vitrinah pa so razstavljena njegova številna dela. V vlogo Ivanove matere pa se je zagotovo vživela naša profesorica Anica Grilj, ki je poskrbela, da so na mizo sredi šolske avle priromale skodelice kave, prav take kot si je je zaželel Cankar.
Oblikovalki razstave in prireditve sta profesorici Anica Gril in Mojca Krevs, za glasbeni del je poskrbel profesor Matic Smolnikar, bralne in glasbene točke so prispevali dijaki in dijakinje programov gimnazija in predšolska vzgoja, razstavljene umetnine pa so večinoma plod dijakov programa predšolska vzgoja. Vabljeni k ogledu! (Galerija; foto: Anja Kosmač, GSŠRM PRESS)
To obletnico smo dijaki in profesorji Gimnazije in šolskega centra Rudolfa Maistra počastili z likovno razstavo in otvoritveno prireditvijo z naslovom “Moje delo je knjiga ljubezni”. Ob glasbi, ki so jo pripravili dijaki predšolske vzgoje in gimnazije, je z nami spregovoril veliki pisec sam. Pa ni govoril le slovensko, moč smo mu imeli prisluhniti tudi v nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku, v štirih velikih, jezikih. Že dejstvo, da je delo nekega moža prevedeno tolikokrat, sporoča o njegovi veličini. Cankarjeve besede so torej večne in imajo tudi sto let po tem, ko je zapisal svoje poslednje vrstice, močan vpliv na bralce ali poslušalce - tako je bilo tudi danes, ko je obnemela cela avla. Prav tako brezčasni so motivi, o katerih je pisal, kar velja tudi za greh iz črtice Skodelica kave, ki smo jo prebrali dijaki. Odmevale so pisateljeve besede “greh je greh, če je storjen enkrat ali tisočkrat, če je vsakdanji ali nepoznan”.
Postavljeno razstavo sestavljajo raznovrstna umetniška in literarna dela, ilustracije, risbe, reliefi, kolaži ter časopisni in drugi članki na tematiko Ivana Cankarja, v vitrinah pa so razstavljena njegova številna dela. V vlogo Ivanove matere pa se je zagotovo vživela naša profesorica Anica Grilj, ki je poskrbela, da so na mizo sredi šolske avle priromale skodelice kave, prav take kot si je je zaželel Cankar.
Oblikovalki razstave in prireditve sta profesorici Anica Gril in Mojca Krevs, za glasbeni del je poskrbel profesor Matic Smolnikar, bralne in glasbene točke so prispevali dijaki in dijakinje programov gimnazija in predšolska vzgoja, razstavljene umetnine pa so večinoma plod dijakov programa predšolska vzgoja. Vabljeni k ogledu! (Galerija; foto: Anja Kosmač, GSŠRM PRESS)
Dan Menaše, 4. A, GSŠRM PRESS