Zvoniti po toči je vedno prepozno

Zvoniti po toči je vedno prepozno
Mladinski parlament se bliža (II. gimnazija Maribor vrata odpira že čez slaba 2 tedna), naši delegati pa ne lenarijo. Prej nasprotno - intenzivnost piprav se stopnjuje. 6. marca točno opoldne nas je tako obiskalo pet uglednih slovenskih strokovnjakov, skupaj pa smo naslovili tokratno temo predavanja - naravne nesreče. Z gospodom Mihom Pavškomz Geografskega inštituta Antona Melika, dr. Matejo Jemec Auflič z Geološkega zavoda Slovenije, mag. Laro Flis z Ministrstva za okolje in prostor ter dr. Milico Slokar in gospo Ano Jakšič z Uprave za zaščito in reševanje smo se pogovarjali o plazovih, poplavah, hudournikih in še čem. Poudarjena je bila predvsem pomembnost ozaveščanja ljudi in pa preventive - ta je precej cenejša (ne nujno s finančnega vidika) kot popravljanje škode, da reševanja številnih življenj sploh ne omenjamo. Kljub temu, da se narave ne da premagati, pa lahko vsaj poskusimo »ogoljufati« naravne nesreče. Začne se s previdnostjo - javnosti je dostopno presenetljivo veliko (tudi za evropske standarde) kvalitetnih orodij, od spletnih strani (Arso, Spin) do revij (Ujma), s pomočjo katerih lahko preprečimo marsikatero nezgodo. Krožni tok, o katerem govorimo ob naravnih nesrečah, naj se začne s preventivo in ocenjevanjem nevarnosti, ne pa z dejansko nesrečo. Osnovnošolci že imajo na voljo izbirni predmet, pri katerem se poglobijo v problematiko naravnih nesreč, nekaj podobnega pa morda v prihodnosti »preti« tudi srednješolcem - tokrat kot obvezni predmet. Pametno? Verjetno res. Po toči zvoniti je navsezadnje prepozno.