Menjava družine za ves teden?

Ste naveličani vsakodnevne rutine? Vas mika, da bi namesto klasičnega »dobro jutro« na poti v šolo odzdravljali z »dobré rano«, spoznali tuje navade, običaje in zgodovino? Ste željni novih poznanstev širom sveta? Ali pa ste le zelo spretni v izmikanju od pouka?

Kakorkoli, na vsaj eno teh vprašanj nas je 30 dijakov iz 3. letnika gimnazije odgovorilo pritrdilno, saj smo se v soboto, 7. 9. 2019, že navsezgodaj odpravili našim češkim kolegom naproti. Dijaki nismo bili edini, ki smo izmenjavo že težko pričakovali - v navdušenju so se nam pridružili tudi profesorji, ki so se že leta veselili ponovnega snidenja. Izmenjava naše šole s češko gimnazijo Gymnáziu Jiřího Ortena ima namreč že 20-letno tradicijo, s tem pa je tudi izmenjava z najglobljimi koreninami za dijake GSŠRM. Lahko si predstavljate, kakšno vznemirjenje je vladalo na poti!

Po prihodu sta bila prvi in drugi dan predvsem namenjena spoznavanju naše nove družine in počitku, ki smo ga Slovenci še kako potrebovali. Kljub temu pa smo imeli nekateri že takoj priložnost obiskati, kot pravijo dijaki, največjo znamenitost Kutne Hore, pub Haviř.

3. dan se je za tiste, ki smo bili oddaljeni približno uro vožnje, začel že zgodaj, saj smo morali biti prisotni že na prvi šolski uri, ki se na njihovi gimnaziji začenja ob 8.05. Dijaki so nas popeljali skozi šolo in nam razkazali njihovo dnevno sobo, vrt na strehi, učilnice, živali, telovadnico, bazen in savno. Sledil je ogled Vlašsky-skega Dvůr-a (Italian court), ki ga je v odlični angleščini vodila ena čeških dijakinj. V njem smo našli prav poseben steber, za katerega pravijo, da prinaša srečo. Res ali ne, dijaki so izkoristili priložnost in ga za vsak slučaj objeli z željo na uspešno šolsko leto. Zadnji ogled tega dne je bila katedrala sv. Barbare.

Naslednji dan je bil namenjen celodnevnemu izletu v Prago, kjer so nas naši češki vodiči popeljali skozi mesto in nam pokazali največje znamenitosti, kot so Pražský hrad (Praški grad), Karlův most (Karlov most), Staroměstské náměstí (Stari trg), Katedrála sv. Vida, Pražský Orloj (Astronomska ura), Lennonova zeď (Lennonov zid) in še kaj.

Tudi prihajajoči dan ni bil od muh. Tokrat nas je pot vodila 22 m pod zemljo, v klavstrofobično ozke, nizke in temne rove rudnika srebra. Le-tega žal nismo našli, zato smo se morali zadovoljiti le s prejetim znanjem izkušenih vodičk. Sledilo je največje čudo, cerkev Kostnica, ki je estetsko dekorirana s 40 000 – 70 000 človeškimi okostji, ki so pribita na stene, strop, lestenec ali pa tvorijo eno od 4 piramid, ki se nahajajo v njej.

Zadnji dan pred odhodom smo se pripravljali na deseturno vožnjo domov, in sicer z rekreacijo. V kavbojkah in supergah smo naredili več kilometrov dolg pohod skozi Český Ráj, o katerem pa večina dijakov sprva ni mislila kot o raju. Vsi prezebli smo že takoj na začetku začeli hoditi v strm klanec, zato je bilo veliko pritoževanja. A razgled s peščenjakov nas je utišal in poskrbel, da smo se prepustili uživanju v razgledu.

Kot bi trenil je prišel trenutek odhoda. S težkim srcem smo se poslavljali od novih prijateljev, a vseeno potolaženi z mislijo, da se aprila zopet vidimo. Češko smo zapustili z lepimi spomini, novim znanjem in vedenjem, da smo strli Češki mit o velikosti Slovenije, ki naj bi bila po njihovem velika približno toliko kot Češka.

Anja Kosmač

 

 

 

Galerija – Menjava družine za ves teden?

Na galerijo »