Kemičarke v iskanju

V tednu priprav na novo šolsko leto smo se kemičarke podale na iskanje novih izkustev. V prvem delu dneva smo si ogledale Bolnico Franja, ki je spomenik humanosti, solidarnosti in požrtvovalnosti. Sicer se sedaj zaradi moči narave od leta 2007 vidi lahko rekonstrukcija in le del originalnih stavb a vseeno v opomin, kako človeška dobrota in iznajdljivost premikata meje nemogočega. V drugem delu dneva smo se podale v Antonijev rov v Idrijskem rudniku živega srebra, ki je zaprt od leta 1995. En od 700 km rovov, ki se prepletajo globoko pod mestom Idrije, je urejen v muzej. Kustosinja nas je varno popeljala skozenj, ker nam je zaupala skrivnost, kako Perkmandeljcu, rudniškemu škratu ugoditi, da nam ni ponagajal, ko smo se podali v njegov podzemni svet. Perkmanjdelc ti namreč zna hitro skupaj zavezati vezalke na obeh čevljih in nezgoda je tu. Ko smo po dooolgem času spet ugledali dnevno svetlobo je bil naš naslednji ogled Talilnica živega srebra. To je bil prostor kjer so iz cinabaritne rude pridobivali elementarno živo srebro. Sam postopek zahteva visoko temperaturo in nastalo živo srebro je pri teh pogojih v plinastem agregatnem stanju in v tem je bila tudi največja težava. Pare živega srebra so izjemno toksične. Delavci, zlasti v preteklosti, so množično umirali mladi zaradi merkurije - zastrupitve, ki se je najprej kazala v sladkastem kovinskem okusu v ustih. Delavci v rudniku so se s prvimi znaki srečali po približno 6 mesecih dela. Ker so v rudniku lahko delali moški, so v preteklosti idrijske žene ostajale vdove. Mnoge celo večkrat. V novem muzeju posvečenem živemu srebru, pa smo se tudi same naučile kar nekaj novega o tej srebrni tekočini iz Idrije. Domov smo se vrnile s prijetnimi spomini na druženje in obogatene z novimi znanji.

Aktiv kemije GSŠRM

Galerija – Kemičarke v iskanju

Na galerijo »