Srečali smo ga v živo

Ko smo si januarja na Dan spomina na žrtve holokavsta ogledali pretresljiv dokumentarec Človek, ki je preveč videl  https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174748890?s=tv, nismo niti pomislili, da Borisu Pahorju, našemu znamenitemu pisatelju, ki je preživel mnoge pekle 20. stoletja, tečejo zadnji meseci. Kakor bi bil nesmrten, kakor bi se bil lahko upiral ne le krivici, nesvobodi, laži in sovraštvu, marveč tudi smrti, se je zdelo. Še zlasti se je tako zdelo GSŠRM filozofom leta 2012 za Unescov svetovni dan filozofije, ki smo ga praznovali na Državnem slovenskem liceju A. M. Slomška v Trstu, na katerem je Boris Pahor služboval kot profesor. Pričakali smo ga pred učilnico v prvem nadstropju in opazovali, kako se je 100letnik lahkotno povzpel po stopnicah in nam uro in pol v čudovito pojoči slovenščini pripovedoval o svojem življenju v fašizmu. In ko so nas tržaški prijatelji decembra povabili na praznovanje njegove stoletnice v Slovensko tržaško gledališče, je takole odgovoril na vprašanje, ali je bilo vredno živeti: »Da, vredno je bilo. Ljubil sem in bil ljubljen.«

Imeli smo velik privilegij, da smo velikega pisatelja srečali v živo. Ne bomo pozabili ne njegove radoživosti in njegovega izročila. Naj veliki ljubeči človek počiva v miru in v našem ljubem spominu!

V imenu GSŠRM in njenih filozofov Alenka Hladnik, prof. filozofije

Galerija – Srečali smo ga v živo

Na galerijo »